Boštjana Furlana, ki je Zoranu Jankoviću leta 2009 navrgel, da je vse leto kradel Ljubljančanom, so na prvostopenjskem sodišču spoznali za krivega kaznivega dejanja razžalitve. Šele po pritožbi na višje sodišče se je zadeva obrnila v njegov prid in se leta 2014, po petih letih sodnega pravdanja, zaključila. Toda javnost se sprašuje, zakaj so Furlanu sploh izrekli sodni opomin, kar je na slovenskih sodiščih redko videna praksa. Pravniki se strinjajo, da je bila grobo kršena njegova pravica do svobode govora, profesorji o Furlanovem primeru celo predavajo na fakultetah. Kako je mogoče, da je okrožno sodišče tolmačilo, da si Janković kot javna osebnost zasluži dodatno zaščito, ko pa je v resnici ravno obratno? Javne osebnosti so namreč po slovenskih zakonih lahko izpostavljene ostrejšim kritikam. Tudi tri leta po oprostilni sodbi na vrhovnem sodišču Furlan še vedno ne razume, kaj je tako razhudilo Jankovića, da se je spravil nanj, hkrati pa je ogorčen, ker se ljubljanskemu županu po drugi strani ne zgodi popolnoma nič, čeprav ima na grbi na desetine kazenskih ovadb. O tej temi smo prejšnji teden poročali tudi v naši novi oddaji Drugorazredni.
Naj spomnimo. Spor Boštjana Furlana z Zoranom Jankovićem se je začel 22. decembra leta 2009, ko je skupaj z drugimi predstavniki podmladkov pomladnih strank SDS, SLS in NSi ljubljanskemu županu simbolično predal igro monopoli, češ, naj se raje igra to igrico kot pa s premoženjem Ljubljančanov. Ker se je Janković bojda počutil izredno užaljenega, se je na Furlana spravil s tožbo. Samo nanj, saj so ostali člani podmladkov klonili pod županovimi pritiski in se mu celo opravičili. Začela se je prava sodna in medijska gonja proti Furlanu, ki je čez noč postal drugorazredni državljan.
Tako okrožno sodišče kot tudi višje sodišče sta stopili na stran Zorana Jankovića, nadaljeval se je medijski umor, saj so ga režimski mediji na vsakem koraku predstavljali kot lažnivca. Zadeva se je začela obračati v njegov prid šele po tem, ko so o njegovem primeru na glas spregovorili nekateri zelo ugledni slovenski pravniki in opozorili, da se Furlanu dogaja krivica. Po tem, ko se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev dolgo branil sam, mu je na pomoč zastonj priskočil odvetnik Stojan Zdolšek, ki ima največ zaslug, da je bil Furlan oproščen.
Režimski mediji stopili na Jankovićevo stran in Furlanu v usta polagali besede, ki jih ni izrekel
A kaj je Boštjan Furlan leta 2009 sploh dejal Zoranu Jankoviću, da je moral zaradi tega kar pet let hoditi po slovenskih sodiščih? “Božiček nam je namignil, da vam letos verjetno ne bo prinesel ničesar, saj ste celo leto lagali in zapravljali premoženje prebivalcev najlepšega mesta na svetu,” je Jankoviću povedal Furlan in mu skupaj z ostalimi člani podmladkov izročil igro monopoli. Ker se je ljubljanski župan počutil izjemno užaljenega, je bil od vsega začetka Furlanov primer v medijih neobjektivno predstavljen v korist Zorana Jankovića. Furlan je bil v medijih negativec, poleg tega pa skoraj ni imel možnosti pojasniti svoje plati zgodbe, pojasnjuje za oddajo Drugorazredni Furlan sedem let pozneje.
Besede, da je Janković balkanski kavboj, ki ropa ljubljansko blagajno, je izrekel eden izmed drugih članov podmladka in nikoli Furlan. A ker se Furlan kot edini ni želel opravičiti, je trpel županov ego in začela se je sodna bitka. Janković je pozneje na okrožnem sodišču celo lažno pričal, da ga je Furlan označil za kradljivca, čeprav tudi tega Furlan nikoli ni izrekel. Najbolj neverjetno pri vsem skupaj pa je, kako sta tako okrožno kot višje sodišče tolmačili svojo odločitev, da je Furlan kriv. Obe sodišči sta namreč menili, da je treba Zorana Jankovića kot župana prestolnice posebej zaščititi. Kaj slovenski zakoni govorijo o javnih osebnostih, torej ni pomembno, ko na sodišče po “pravico” pride prvorazredni Janković.
Ustavni pravnik dr. Matej Avbelj: Skrbi me slovensko nepoznavanje prakse Evropskega sodišča za človekove pravice
Za oddajo Drugorazredni je o tem govoril tudi ustavni pravnik dr. Matej Avbelj, ki o Furlanovem primeru več let predava na Evropski pravni fakulteti. Avbelj opozarja, da so slovenska sodišča na nižjih stopnjah pogrnila na zelo preprostem primeru, ko sta se v besedni obračun zapletla posameznik in znana osebnost in ko so slovenska stališča to dejstvo povsem spregledala ter posameznika obsodila za družbeno povsem sprejemljiv govor.
Avbelj opozarja, da je bila Furlanu z obsodbo in izdajo sodnega opomina kršena svoboda govora. Šlo je namreč za politično satiro v predbožičnem vzdušju. “Svojim študentom tako predavam, da je bil v bistvu obsojen kar Božiček,” je povedal naš sogovornik, ki ga najbolj skrbi nepoznavanje prakse slovenskega ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice na področju svobode govora. Avbelj še dodaja: “Za razvpite politike je lahko javna kritika torej še posebej ostra!”
In medtem ko je bil Boštjan Furlan leta 2014 na vrhovnem sodišču vendarle oproščen, se Zoranu Jankoviću še vedno ne zgodi popolnoma nič. Tudi v najbolj občutljivih zadevah, kot je spolno izsiljevanje farmacevtke, slovenska sodišča ne opravljajo svoje naloge. Zaplete se že pri tožilstvu, včasih celo s tako banalnimi izgovori, češ da je treba vse prisluškovalne dokaze (ki so še posebno obremenilni za ljubljanskega župana) izločiti, saj tožilka obtožnice ni vložila pravočasno.
Luka Svetina (povzeto po oddaji Drugorazredni)