Dediči revolucije ne znajo delati v korist naroda. Slovenski misijonar Pedro Opeka z najnovejšo knjigo v francoščini s smiselnim prevodom: Zavrnimo zakone, ki jemljejo množicam in dajejo elitam trka na vest slovenske levičarske elite. Ta si pod vodstvom Cerar–Židan–Erjavčeve koalicije na vse kriplje prizadeva ljudem vsiliti preplačano, zastarelo, ekološko in inženirsko nesprejemljivo enotirno progo Divača–Koper.
Cerarjeva vlada je zaradi Pedra Opeke v zadregi. To so pokazali, ko ga leta 2015 niso podprli za Nobelovo nagrado. Razloga sta dva. Pedro Opeka je sin Lojzeta Opeke, ki se je čudežno rešil med partizanskim pokolom ujetnikov pri Hrastniku, kar zagovornikom revolucije, med katere spada tudi Cerarjeva vlada, povzroča nelagodje vsakič, ko ga vidijo ali pomislijo nanj.
Drugi razlog je prav tako nenavaden. Pedro Opeka je namreč s svojim vodenjem smetišča Akamasoa v vsakem pogledu uspešnejši od Cerar–Židan–Erjavčeve vlade, ki z vojsko birokratov in praktično neomejenimi količinami našega denarja Pedru Opeki v sposobnosti vodenja in rezultatih ne seže niti do kolen.
Smetišče Pedra Opeke deluje bolje kot vlada Mira Cerarja
Pedro Opeka, ki je na smetišču v Akamasoi začel praktično iz nič, vsako leto sprejme od 28 tisoč do 30 tisoč ljudi s ceste, jih nahrani, jim vliva pogum, jih posluša, pomaga, da se znova zgradijo kot osebe ter jim zagotovi streho nad glavo. Za otroke je zgradil šole in športna igrišča, za bolne ambulante, za nosečnice porodnišnice. Samo z gradnjo stanovanj, cest in vodovodov je ustvaril okrog tri tisoč delovnih mest, tudi v njegovem kamnolomu se je zaposlilo tri tisoč ljudi in to v eni od najrevnejših držav na svetu.
Vlada Janeza Janše je leta 2012 Pedra Opeko uradno podprla kot nominiranca za Nobelovo nagrado za mir. Leta 2015 pa je vlada Mira Cerarja “ugotovila”, da ni pristojna za nominacije in v nasprotju z vlado na Madagaskarju ni uradno podprla slovenskega misijonarja na Madagaskarju za Nobelovo nagrado, čeprav je Pedro Opeka v 25 letih rešil bede in revščine več 15 tisoč nekdanjih smetiščarjev na Madagaskarju.
Jože Možina, avtor filma Dobri prijatelj, s katerim je predstavil življenjsko delo Pedra Opeke, pravi, da se čudi, da politika, sicer “polna lepih želja do Opeke, ki je dobil tudi najvišje državno odlikovanje, ni storila tistega, kar je preprosto – podprla nominacije oziroma vložila svoje, sploh, ker gre za človeka, ki ima nesporno avtoriteto, ki vse povezuje in razveseljuje s svojim delom”. No, medtem ko je Cerarjeva vlada pri svetniškem Pedru Opeki mencala in držala figo v žepu, pa se ji je izredno mudilo pri podpori moralno spornega Danila Türka za vrh Združenih narodov. Zgovorno, mar ne?
Knjiga Pedra Opeke Proti zakonom, ki jemljejo množicam in dajejo elitam je navdih slovenskim borcev za pravice malega človeka
V Sloveniji je vedno več borcev za pravice malega človeka, ki se zgledujemo po Pedru Opeki, ki se zavzema za najbolj revne in uboge. Podobno kot malgaška peščica bogatih izkorišča revno večino, tudi v Sloveniji levičarska elita ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi ponovno oškodovala slovenskih delavcev in kmetov. Vsi poznamo zgodbo o TEŠ 6, takšen pa je tudi vladni zakon o drugem tiru, ki je za narod škodljiva, moralno sporna in gospodarsko neopravičljiva igra z našim denarjem in prihodnostjo.
Tudi na slovenskem političnem smetišču so spremembe možne, pa tudi nujne!
Največji uspeh misijonarja Pedra Opeke je bil, da so obupani Malgaši začeli resno delati, da niso več kradli. Včasih se je zgodilo, da so tisto, kar so čez dan v kamnolomu Akamasoe pripravili za prodajo, reveži čez noč ukradli. Ti revni ljudje si niso mogli predstavljati, da pravičnost in resnica obstajata. Pedro Opeka se je potrudil, da so ljudje to dojeli, čeprav šele po sedmih letih. Če pogledamo Slovenijo, so jo skrajni levičarji tako poškodovali, da Slovenci tudi po 26 letih še nismo dojeli, da je napočil čas za resnico, pravico in pošteno delo.
Opekova knjiga Proti zakonom, ki jemljejo množicam in dajejo elitam je dobrodošlo in pravočasno opozorilo Cerar–Židan–Erjavčevi vladi: “Dovolj je bilo kraje plač in pokojnin slovenskemu delavcu in kmetu! Ne dovolimo kraje denarja slovenskim družinam! Ne dovolimo zadolževanja naših otrok, vnukov in pravnukov!”
Franci Donko