Zmaga odvetnika Cugmasa – užaljeni sodnici je dvojko dalo Ustavno sodišče

Foto: STA

Sodnik na podlagi pritrditve Ustavnega sodišča Republike Slovenije ne more odločati o morebitnih žalitvah, ko so te usmerjene zoper njega osebno. S svojo odločitvijo je sodišče pritrdilo stališču odvetnika Velimirja Cugmasa. Prav tako je razveljavila tudi možnost spremembe denarne kazni v zaporno kazen v primeru kaznovanja za tako vrsto žalitve. 

78. člen Zakona o kazenskem postopku nalaga, da v primeru, če zagovornik, pooblaščenec, zakoniti zastopnik, oškodovanec, zasebni tožilec ali oškodovanec kot tožilec v vlogi ali govoru žali sodišče ali koga vpletenega v postopku, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo. Pri čemer predvideva, da je sklep o kaznovanju izdan s strani preiskovalnega sodnika ali senata, pred katerim je bila podana žaljiva izjava in izdan s strani sodišča v primeru, da je žalitev zapisana v obliki vloge.

Zadnjo določbo je ustavno sodišče razveljavilo v primeru, če je bila domnevno žaljiva izjava osebno usmerjena zoper sodnika ali senat, pred katerim je bila podana in je le ta pristojen za odločanje o vlogi.

Potrebna je zagotovitev nepristranskosti sojenja

Ni zanemarljivo dejstvo, da je sodnik pri ocenjevanju izjav pristranski, če se le te nanašajo nanj. Pri sankcioniranju odgovornega se tako upravičeno pojavlja dvom o nepristranskosti sojenja. “Videz nepristranskosti pa je še dodatno okrnjen zaradi dejstva, da sodnik sklep o kaznovanju izda po uradni dolžnosti, kar pomeni, da v “svoji zadevi” ni le sodnik, temveč tudi tožilec,” je sporočilo ustavno sodišče. 

Svoje prejšnje stališče je sodišče spremenilo na podlagi opiranja na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.

Foto: STA

Foto: STA

Predlog za kaznovanje mora biti posredovan drugemu sodniku

Ustavno sodišče je določilo, da morata v takšnem primeru sodnik ali predsednik senata podati predlog za kaznovanje drugemu sodniku, kar se obravnava kot na novo vložena zahteva. 

Poleg tega je tudi odločilo, da v primerih kaznovanja za žalitev sodelujočih strank v postopku in sodišč ne velja več možnost  spremembe denarne kazni v zaporno kazen, kar odreja 130. člen zakona v primerih, ko se denarna kazen ne da izterjati niti prisilno.

Sodišče je opozorilo, da določb 78. člena Zakona o kazenskem postopku ni mogoče več šteti za določbe, ki opredeljujejo kaznivo dejanje in postopek odločanja o kazenski obtožbi. Po navedbah sodišča tako sankcija, ki je predpisana v 130. členu narekuje drugačen zaključek. Za spremembo postopka denarne kazni v zaporno kazen ni predvidenih nobenih ustavno procesnih jamstev kazenskega postopka.

Vlada pripravlja novelo Zakona o kazenskem postopku
Vlada je sodišču sporočila, da je v strokovno usklajevanje poslala predlog novele Zakona o kazenskem postopku, v katerem je predlaga, da naj sodnik ne odloča o kaznovanju zaradi žalitve, če se le ta nanaša nanj. Poleg tega je napovedala tudi, da bo pri pripravi novele preučila tudi možnosti glede morebitnega krajšanja največjega števila dni v zaporu, v katere se lahko pretvori denarna kazen, ki je predpisana na podlagi zakona.

Ustavno sodišče je v skladu s svojimi ugotovitvami razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu in mariborskega višjega sodišča o kaznovanju odvetnika Velimirja Cugmasa. 

(Velimir Cugmas) Foto: STA

(Velimir Cugmas) Foto: STA

Sodnica meni, da je Cugmas s svojo izjavo vplival na spodkopavanje ugleda sodstva

Na podlagi Zakona o kazenskem postopku je bil Cugmas kot zagovornik v kazenskem postopku kaznovan z denarno kaznijo v višini 993,16 evrov, ker je sodnici po tem, ko je po zaključeni glavni obravnavi naznanila, da bo sodbo razglasila v roku ene ure, dejal: “Ali se morate posvetovati? Bil sem na več sodiščih in takšne okrajne sodnice, s poudarkom okrajne sodnice, pa še nisem srečal.”

Sodnica na katero se je nanašala opazka je izdala sklep o kaznovanju in podala oceno, da je pri tej izjavi Cugmasa prišlo do podcenjujoče in žaljive ocene njenega odločanja, s čimer je vplival na spodkopavanje ugleda sodstva na splošno.

Pritožbo Cugmasa je zavrnilo pritožbeno sodišče, sedaj pa je ustavno sodišče zadevo vrnilo nazaj v odločanje prvostopenjskemu sodišču.