Društvo Združeni ob Lipi sprave opozarja, da je Jože Dežman večkrat ravnal protizakonito in nepietetno, saj naj bi zahteval, da naj se javnosti ne razkrije, da so v Krimski jami našli kosti zarodka. Prav tako pa naj bi ljudi ob slovesu od pomorjenih svojcev pri Hudi jami zmerjal, ker so s seboj črne križe in jim dejal, da križi z napisi niso zaželeni, ker to ni nogometna tekma.
Društvo Združeni ob Lipi sprave ostro nasprotuje nedavnemu prenosu posmrtnih ostankov pomorjenih žrtev v Spominski park pokopališča Dobrava pri Mariboru, na kar so opozorili že 29. avgusta 2016 v sporočilu za javnost. Prav tako pa so tudi svojci žrtev podali svoje zahteve glede ravnanja s posmrtnimi ostanki njihovih sorodnikov.
Oblast je stališča društva in zahteve svojcev popolnoma ignorirala in posmrtne ostanke prenesla v mariborski spominski park, kljub temu, da bi morala Republika Slovenija pri prekopu in ponovnem pokopu žrtev povojnih pomorov dosledno upoštevati željo svojcev žrtev. Prav tako pa jo k temu obvezujejo mednarodne zaveze, ki tudi narekujejo, da bi bilo potrebno vse izkopane žrtve identificirati in na podlagi analize ugotoviti njihov DNK zapis. Oblast je tako dolžna, da svojce žrtev seznani z izsledki.
Pri prekopu posmrtnih ostankov v javnosti ni bilo soglasja
Komisija za vojna in povojna grobišča v vseh sedmih letih delovanja, še ni pripravila ustreznega projekta, ki bi omogočil pokop posmrtnih ostankov v skladu z vsemi standardih, kar po besedah društva Združeni ob Lipi sprave razodeva njen negativen odnos do žrtev in svojcev. “Na koncu je Komisija iz časovnih razlogov izsilila prekop na pokopališče Dobrava pri MB, čeprav za to v javnosti ni bilo soglasja” ter dodali, da takšna odločitev za svojce žrtev nikakor ni sprejemljiva in opozorili, da svojci v Komisiji sploh niso ustrezno zastopani.
Sprehajalna pot poteka kar preko ostankov pomorjenih žrtev
Sprehajalna pot, ki se nahaja v spominskem parku, kamor so pokopali posmrtne ostanke žrtev, je zgrajen kar preko ostankov pomorjenih žrtev, ki so zakopani pod zemljo. Društvo poudarja, da je popolnoma nespodobno in necivilizirano, da se obiskovalci nevede sprehajajo po žrtvah. “Taka gradnja je v nasprotju z vsemi civilizacijskimi normami. To necivilizirano dejanje je treba čim prej odpraviti.”
Pozivajo k javnemu razkritju morišč
Društvo je javno pozvalo oblast, da naj javno razkrije natančne podatke o do sedaj znanih moriščih na Slovenskem, ki jih je več kot 750 in le te prikaže na zemljevidu Slovenije. Menijo, da bi bilo z jasno označenimi parcelnimi številk zemljišč, kjer se morišča nahajajo, mogoče preprečiti manipulacije v prihodnosti, ki so se pripetile v primeru prekopa na na pokopališče Dobrava pri Mariboru. V društvu iz teh razlogov spodbujajo k zakonitemu ravnanju in preprečevanju neciviliziranih manipulacij slovenskih oblasti.
Dežman zavrača očitke in obsoja kritiziranje dela Komisije
Predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman se je na mnoge očitke, ki se pojavljajo v javnosti odzval v javnem pismu z naslednjimi besedami: “Vsebinska analiza večine teh nastopov nam pove, da ne bi bilo nič narobe, če bi ljudje, ki izražajo svoja pričakovanja in svoja mnenja o delu Komisije, MGRT, MDDSZ, Vlade RS, predsednika RS, prebrali vsaj kakšna poročila Komisije in drugih organov.”
Dežman je med drugim izrazil nezadovoljstvo zaradi kritiziranja dela Komisije s strani Slovenske škofovske konference, Komisije za pravičnost in mir, Nove slovenske zaveze, Janeza Janše, Eve Irgl, Marka Štrovsa, Janeza Juhanta, Romana Leljaka ter medijev Nove 24 TV, Demokracije in Reporterja.
Dežman je sooblikoval zakonodajo na katero se rad sklicuje
Komisija naj bi po navedbah Društva sama postavljala ovire, ki svojcem onemogočajo odločanje o pokopu pokojnih sorodnikov. Prav tako so izpostavili, da je sklicevanje na zakonske uredbe vsaj delno zavajajoče, saj je iz zanesljivih virov znano, da naj bi zakonodajo, ki zadeva ta vprašanja (dostop do arhivov, nedostopnost policijskega in javnega nadzora) sooblikoval Dežman sam.
Dežmanovo zmerjanje kaže na metode polpretekle zgodovine
Društvo je opozorilo, da je Dežman večkrat ravnal protizakonito in nepietetno, saj naj bi zahteval, da naj se javnosti ne razkrije, da so v Krimski jami našli kosti zarodka. Prav tako pa naj bi ljudi ob slovesu od pomorjenih svojcev pri Hudi jami zmerjal, ker so s seboj črne križe in jim dejal, da križi z napisi niso zaželeni, ker to ni nogometna tekma.
V društvu so prepričani, da ni pod vprašanjem le spoštovanje človekovih pravic, ampak tudi zakonitost delovanja. Dežmanovo zmerjanje in odrekanje pravice do lastnega stališča kaže na metode polpretekle zgodovine. V današnjem sporočilu za javnost so podali naslednjo zahtevo: “Od državnih organov zato pri ravnanju s posmrtnimi ostanki zahtevamo zakonito ukrepanje, upoštevanje pravic svojcev žrtev in dosledno spoštovanje civilizacijskih norm in mednarodnih konvencij, ki jih je sprejela tudi Slovenija.”
N. Ž.