Raziskava javnega mnenja ljudi o mnenju in izkušnjah ljudi o podkupovanju in korupciji je pokazala, da kar tretjina prebivalcev Evrope in Srednje Azije meni, da je korupcija ena največjih težav v njihovi državi. V Sloveniji pa kljub obljubi politike po ničelni toleranci do korupciji ne opažajo sprememb.
Javnomnenjska raziskava Svetovni barometer korupcije 2015/16, ki se navezuje na javni sektor je potekala med septembrom 2015 in junijem 2016. Tokratna raziskava je zajela 60 tisoč ljudi iz 42 držav, iz Slovenije, ki je v raziskavo tokrat vključena tretjič, pa jih je sodelovalo okoli 1500. Gre za deveto izdajo svetovnega barometra korupcije.
Vid Doria, generalni sekretar Transparency International Slovenia je ob objavi rezultatov raziskave, ki jo vsako drugo leto izvaja Transparency International podal ugotovitve. “Država se sprašuje o javnem mnenju, o njihovih izkušnjah o korupciji, o njihovih prijavljanju korupcije in ali se je korupcija povečala ali zmanjšala.”
Ugotovitve poročila mednarodne percepcije oziroma zaznave korupcije državljanov Evrope in Srednje Azije
Ena izmed treh oseb, ki živi v teh državah, zaznava korupcijo kot eno izmed največjih problemov v državi. Tukaj gre izpostaviti Moldavijo, Španijo in Kosovo. V teh državah je bila zaznava najvišja. Slovenija pa je na 4. mestu po zaznavi korupcije. Skoraj tretjina državljanov skozi celotne regije meni, da so vladni uradniki in predstavniki ljudstva parlamentarci zelo podkupljivi. Prav tako velika večina ljudi meni, da države oziroma vlade ne izvajajo dovolj aktivnosti oziroma so neuspešne pri boju proti korupciji oziroma preprečevanju v njihovi državi.
Iz tega izhaja, da je vpliv bogatih oziroma tistih, ki imajo boljši dostop do odločevalcev večji, to menijo 3 osebe od petih. Prav tako menijo, da države ne izvajajo dovolj ukrepov za preprečevanje takšnega negativnega vpliva na sprejemanju odločitev javnega pomena.
Stopnja podkupovanja anketirancev – kolikokrat ste se v zadnjih mesecih pri uporabi javnih storitev srečali s korupcijo in koliko ste morali podkupovati
Države na vzhodu so bolj nagnjene k temu, da morajo državljani podkupovati zato, da sploh pridejo do javnih storitev. Ko gremo pa proti zahodu pa je seveda stopnja zaznave manjša.
Negativna ugotovitev je prijava korupcije
Ena izmed negativnih ugotovitev te raziskave, ki se tudi navezuje na Slovenijo, se navezuje na samo prijavo korupcije. Približno 30 odstotkov državljanov v Evropi in centralni Aziji meni, da državljani ne morejo narediti nič za to, da se korupcija prepreči oziroma da se lahko uspešno borimo proti njej. Medtem ko dva od petih oseb menita, da se korupcija ne prijavlja zato, ker zaščita prijaviteljev oziroma žvižgačov ni dovoljšna. Prav tako pa je strah pred poročilnimi ukrepi posledično prevelik zato, da bi se korupcijo prijavilo.
“Ukrepi vlad na področju boja proti korupciji so nezadostni, vlade so neuspešne. Ljudje se bojijo spregovoriti in prijaviti korupcijo. Kar pomeni, da vlade in pa državi morajo storiti več za varno prijavo teh nepravilnosti korupcije in pa uspešno zaščititi.”, je dejal Doria.
Politična korupcija je še vedno ena izmed največjih izzivov v Evropi
Tukaj je izpostavljena drugačna oblika korupcije, se pravi nasprotje interesov, konflikti interesov, ne transparentno in neetično lobiranje, pojav vrtljivih vrat. Vprašamo se lahko samo kako se bomo takšnim izzivom zoperstavili znotraj Slovenije, ko je in bo do njih prihajalo.
Korupcija je še vedno ena izmed glavnih razlogov ki izpodkopava državo
To je že dolgo znano dejstvo in dokler države ne bodo storile dovolj za njeno preprečevanje in ne samo njen pregon tako na nacionalni ravni kot narodni ravni bo slednja še vedno izjemno negativno vplivala na vsakdanje življenje in praktično celotnega sveta.
Slovenija in njeni rezultati
Raziskava kaže, da so ljudje v zadnjih letih navkljub obljubi politike po celovitem boju proti korupciji po ničelni toleranciji zoper korupcijo, po željah oziroma javnemu znanjanju politike in odločevalcev da se bodo zoperstavili korupciji in posegli po korenitih spremembah, državljani enostavno ne opažajo sprememb. 74 odstotkov državljanov meni, da se korupcija ni nič zmanjšala oziroma ni nič manjša kot pred 4 leti. Kar 99 odstotkov pa jih meni, da bi moralo biti preprečevanje korupcije prioriteta številka 1 v tej državi.
Korupcija je v Sloveniji velik problem
Državljani so s precejšnim skokom izbrali korupcijo kot problem izmed vseh ostalih izzivov s katerimi se Slovenija srečuje. Odgovor za to je dokaj jasen. Saj imamo problem bančnega kriminala, davčnih oaz, problem medicinske opreme in pripomočkov,.. S primeri gremo lahko v nedogled. Vse to pa negativno vpliva na zaznavanje korupcije oziroma javno mnenje v Sloveniji.
Anketiranci ne zaupajo vladajočim
Na vprašanje kako se vlada spopada s korupcijo 77 odstotkov anketiranih ne zaupa vladajočim in meni, da je ukrepanje vlade na področju preprečevanje korupcije neučinkovito in pa neuspešno. Istočasno je večina državljanov meni, da so parlamentarci oziroma predstavniki ljudstva najbolj skorumpirani, takoj za njimi pa sledijo vladni uradniki.
Vlada še vedno ni storila dovolj na področju preprečevanja korupcije
Korupcija v zadnjih letih je precej spremenila svojo naravo. Eno izmed glavnih priporočil, ki jo razberemo iz raziskave je to, da vlada enostavno in pa odgovorni ne morejo zgolj s sprejemanjem zakonodaje se spopadati s to problematiko, ki potrebuje drugačen pristop. Potrebno je več resursov in več pozornosti nameniti samemu izvajanju predvidenih ukrepov. Vlada jih pa v zadnjih dveh letih nekaj le sprejela, ki morajo zaživeti tudi v praksi. Potrebno je preprečiti ne pa zgolj preganjati korupcijo z organi pregona.
Anketiranci se bojijo prijaviti korupcijo
Raziskava kaže izjemno zaskrbljujoče rezultate javnega mnenja o aktivnem ukrepanju državljanov zoper korupcijo. Kar 36 odstotkov anketirancev je skeptičnih, da normalni državljani lahko kakor koli pripomorejo k boju proti korupciji v primerjavi z 28 odstotki, ki menijo, da lahko aktivno pripomorejo in naredijo razliko. Eden izmed glavnih razlogov za takšno stališče bi lahko bile ovire, ki preprečujejo udejstvovanje posameznikov proti korupciji, saj 36 odstotkov anketirancev meni, da se jo bojijo prijaviti, ker bi lahko trpeli povračilne ukrepe. “Takšno mnenje državljanov jasno nakazuje na potrebo po proaktivni vlogi države pri zaščiti prijaviteljev, predvsem pa bolj kakovostno delo Komisije za preprečevanje korupcije pri izvajanju zaščite prijaviteljev v praksi”, je še dodal Jan Doria.
Potrebni so najstrožji ukrepi za preprečevanje korupcije
Raziskava je še pokazala, da so 3 odstotki anketirancev v zadnjih 12 mesecih plačali podkupnino pri poslovanju z eno izmed javnih ustanov v Sloveniji, in sicer največ na sodiščih in civilnih postopkih in pri pridobivanju nadomestila za brezposelnost. Med drugim kar 63 odstotkov anketirancev meni, da bogatejši posamezniki pogosto uporabijo svoj vpliv, da dosežejo lastne cilje, in hkrati meni, da so potrebni strožji ukrepi za preprečevanje tega pojava. “Podatek, da se državljani pri svojih opravilih ne srečujejo s primeri podkupovanja, zgolj dodatno krepi že dlje časa znano dejstvo, da je korupcija v Sloveniji veliko bolj sofisticirana kot neposredno podkupovanje, kar pomeni, da je veliko bolj skrita in posledično nevarna, je del sistema”, meni generalni sekretar.
I.K.