Mourinho: Trenerski genij, ki je izgubil čarobno palico

Portugalec Jose Mourinho je nekoč veljal za najboljšega nogometnega trenerja na svetu, zdaj pa že dobro leto preživlja pravo nočno moro. Posebnež, kot ga je ob prvem prihodu na delo na Otok leta 2004 poimenoval angleški tisk, je v svoji karieri dvakrat postal evropski prvak, s Portom in Interjem, z ekipama, ki nista veljali za najboljši v Evropi, odkar pa ima na voljo neomejeno količino denarja, se je njegova rezultatska krivulja obrnila strmo navzdol. Letos poleti je zaslovel z najdražjim nakupom v zgodovini, saj je Juventusu za Paula Pogbaja plačal kar 110 milijonov evrov, kljub vsemu pa v nedeljo na klopi Manchester Uniteda doživel svoj najhujši poraz v Premier ligi; Chelsea je bil doma boljši s 4:0.

Jose Mourinho je v svoji bogati trenerski karieri osvojil številne prestižne trofeje na klopi evropskih nogometnih velikanov, kot so Porto, Inter in Real Madrid, pa tudi v svojem prvem obdobju na klopi Chelseaja med leti 2004 in 2007, zaradi česar je desetletje veljal za nogometnega taktika-čarodeja, ki je svoje nogometaše znal motivirati do te mere, da so bili na igrišču zanj pripravljeni pustiti tudi kri.

Vse se je spremenilo v drugem obdobju na klopi Chelseaja; čeprav je v drugi sezoni po povratku v London osvojil naslov angleškega državnega prvaka, je lani obrambo naslova začel najslabše v zgodovini lige; lani decembra ga je ruski oligarh Roman Abramovič zaradi izjemno slabih rezultatov odpustil, a je Mourinho že letos poleti dobil novega delodajalca; Manchester United mu je v prestopnem roku namenil neomejeno količino denarja za nakup nogometašev, ki jih bo potreboval ob povratku na angleški prestol.

110 milijonov evrov za nakup enega samega nogometaša, ki ni ne Messi, ne Ronaldo
Mourinho je tako za svetovni rekord kupil Paula Pogbaja iz Juventusa, drago pa plačal še prestop Henrika Mkitarjana iz Dortmunda in plačo za enoletno pogodbo z Zlatanom Ibrahimovićem. Ameriški lastniki, družina Glazer, so v povračilo za zapravljen denar dobili bore malo; sedmo mesto na razpredelnici po samo osmih krogih prvenstva in šest točk zaostanka za mestnim rivalom, Manchester Cityjem. Premalo za apetite nekoč pod taktirko Sira Alexa Fergusona nespornega vladarja angleških zelenic, zato je leto dni po katastrofi na klopi Chelseaja Portugalec znova pod velikim pritiskom. Slabo situacijo v klubu je zaničil še visok nedeljski poraz ob povratku Mourinha s svojim novim klubom na stadion Stamford Bridge, kjer je bil nekoč ljubljene domače publike (4:0).

Težava je v tem, ker Mourinho že nekaj časa ne velja več za edinega trenerskega genija v Angliji; največji rivali so se okrepili s tujimi trenerji, ki vsak po svoje dajejo v novem nogometnem okolju dodatno težo svojim ekipam. Nekdanji trener Barcelone Pep Guardiola ustvarja izjemno močno ekipo Manchester Cityja, ki je letos na derbiju Mourinhev United že premagala, Nemec Jürgen Klopp na klopi Liverpoola ustvarja ekipo za naskok na vrh z neverjetno visokim tekaškim ritmom, celo Italijanu Antoniu Conteju je uspelo preporoditi Chelsea, ki je lani s Portugalcem potonil na dno angleške razpredelnice. Za nameček vse te ekipe gojijo še precej lepši slog nogometa, kot t.i. Rdeči vragi.

Kje je torej Jose izgubil svojo zmagovalno auro? Mnenja otoških nogometnih strokovnjakov so deljena; ena skupina meni, da ga je čas preprosto povozil, da so ga trenerski tekmeci ujeli in prehiteli v svojih modernejših taktičnih razmišljanjih, druga pa, da mu je potrebno dati več časa, da uigra zvezdnike, ki so ga letos pustili na cedilu. Nihče izmed kupljenih nogometašev pod njegovim vodstvom še ni upravičil tržne cene.

Mourinho trenutno preživlja najtežje obdobje v svoji karieri; lanska katastrofa na klopi Chelseaja ga je zaznamovala, javnost je prepričana, da si po sramoti, katere ni vajen, psihološko še ni opomogel. Trener, ki je nekoč zadetke svojega moštva proslavljal kot nogometaš, bil poln energije in življenja, zdaj na klopi Uniteda izgleda kot izgubljeni sivi mož, ki ga muči tesnoba in ne najde izhoda iz svoje krize. Po nedeljskem porazu s Chelseajem se ni toliko jezil na igro svoje ekipe, kot pa na trenerskega kolega Antonia Conteja, kateremu je na uho zašepetal, da četrtega zadetka svoje ekipe ne bi smel proslavljati, saj ga je s tem ponižal. Takšne obtožbe so polne ironije, saj je prav Mourinho na klopi Chelseaja pred desetletjem uvedel takšen način proslavljanja zadetkov.

Živi in je v hotelski sobi, nanj v avli prežijo paparazzi
Nič lepše trenutno ni niti zasebno življenje 53-letnika, saj še vedno živi v luksuzni hotelski sobi v Manchestru, streljaj od stadiona, njegova družina pa je ostala v Londonu, kjer se njegova otroka šolata, medtem ko žena skrbi zanju. Hiše še ne namerava kupiti, saj ni prepričan, kako dolgo bo sedel na klopi Manchester Uniteda. Življenje v hotelu nikakor ni mirno, saj v hotelski avli nanj ves čas prežijo paparazzi. Redko se odpravlja ven na sprehod, hrano si naroča v hotelsko sobo, piše Skysports.

Angleški mediji so prepričani, da se po vrhu vsega Mourinho zaveda, da kljub zvezdniškim nakupom (še) nima ekipe, ki bi se lahko borila za naslov prvaka. Ima le skupino odličnih posameznikov, ki ne delujejo kot ekipa, večina jih ni upravičila pričakovanj. Da to ni ekipa za naslov, na glas ne sme povedati. United ima nepotrpežljive navijače, ki so bili praktično 30 let navajeni samo zmagovanja pod vodstvom Škota Fergusona. Zaenkrat ga le-ti še podpirajo, vprašanje pa je, kako dolgo bo tako. Zmaga na sredinem mestnem derbiju v ligaškem pokalu proti Manchester Cityju bi bila lep obliž na vse jesenske rane.

Mourinho sicer verjame, da se lahko pozitivne rezultate doseže samo s trdim delom in vero v boga. Ko ima čas, moli za navdih in pomoč v svojem profesionalnem življenju, saj je bil vzgojen v konservativni katoliški družini. “Vera v boga je dobra stvar, a te ne sme ovirati pri nogometni karieri,” za Skysports dodaja Portugalec, ki so mu v preteklosti že očitali, da je muslimanski ksenofob. Enemu izmed nogometašev je nekoč preprečil proslavljanje ramadana, saj se je postil in ni mogel uspešno trenirati.

L. S.