Berlinski zid je simbol hladne vojne, ki je ločeval vzhodni – totalitarni in zahodni – demokratični blok od leta 1961 do njegovega padca, ki se je zgodil na današnji dan leta 1989.
Prvo dejstvo
Gradnja Berlinskega zidu se je pričela 13. avgusta 1961 z namenom ločitve treh con, ki so jih obvladovale Francija, Velika Britanija in ZDA, pred cono, ki jo je zasedla Sovjetska zveza.
Drugo dejstvo
Berlinski zid je bil zgrajen kot prepreka pred pobegi vzhodnih Berlinčanov v zahodni del. Nikoli ni bil namenjen zahodnjakom, saj so ti lahko prešli na vzhodni del s posebno dovolilnico. Njegova gradnja ni nikoli naletela na velika nasprotovanja zahodnih sil, saj je bilo s tem potrjeno, da Sovjetska zveza ne bo zasedla zahodnega Berlina.
Tretje dejstvo
Po uradnih podatkih je zaradi prečkanja zidu umrlo 136 ljudi. Prebežniki so bili s strani sovjetskega režima označeni za izdajalce, pazniki pa so imeli navodilo za streljanje vseh, ki so poskušali prebegniti z vzhodne na zahodno stran.
Četrto dejstvo
Zahodna stran zidu je bila vedno popisana z grafiti, vzhodna pa nikoli. Še ena velika razlika med svobodno in totalitarno državo.
Peto dejstvo
Berlinski zid se je izkazal za propagandno katastrofo Sovjetske zveze in Vzhodne Nemčije, saj je izkazoval tiranijo komunističnega režima, ki ni dovolil prostega gibanja in je ubijal lastne ljudi.
Šesto dejstvo
Zahodni Berlinčani so zid izkoriščali, da so se znebili smeti, ki so jih preprosto vrgli preko zidu.
Sedmo dejstvo
Igralec in pevec David Hassellhoff je v Nemčiji velika zvezda. Pred množico je nastopal kar na Berlinskem zidu in pel “Looking for freedom” (“Iščoč svobodo”).
Osmo dejstvo
Kljub neprehodnosti in vojaški zastraženosti je bilo ob zidu nekaj kontrolnih točk, kjer je bil mogoč prehod z ene na drugo stran. Najbolj znana takšna točka je bila Checkpoint Charlie, ki je ločeval ameriški in vzhodni sovjetski del. Pazniško hišico so odstranili šele leta 1990 in je sedaj prestavljena v Zavezniški muzej v Berlinu. Stražni stolp vzhodne strani, ki je bil zadnji ostanek te kontrolne točke, je bil odstranjen leta 2000.
Deveto dejstvo
Kljub temu da je Berlinski zid uradno padel 9. novembra 1989, so se dela za uničenje pričela šele junija 1990. V vmesnem času od 9. novembra do 13. junija so še vedno obstajale mejne kontrole, ki pa so bile manj stroge kot prejšnje. Nemci dele zidu, ki so jih odstranili, prodajajo na e-bayu. Tistim, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, domačini pravijo “zidne žolne”. Vse kontrolne točke so ukinili 1. julija 1990, Nemčija pa je bila kot enotna država priznana 3. oktobra 1990.
Deseto dejstvo
Berlin je imel že v času gradnje zidu razvejano mrežo podzemnih železnic. Vlaki, ki so vozili po eni ali drugi strani, so se na mejo ponavadi ustavili in vozili v nasprotno smer. Tri vozne linije iz zahodnega Berlina pa so vozile tudi po vzhodni strani in skozi nekaj postaj vzhodnega Berlina, ki so jim rekli “postaje duhov”, saj so bile slabo osvetljene in zelo zastražene, vlaki pa tam niso smeli ustavljati. Nekaj postaj na vzhodni strani je bilo vseeno izjem, ki so jih uporabljali za transfer potnikov z vzhoda na zahod. Vsaka stran je uporabljala svoje vlake. Po padcu Berlinskega zidu so “postaje duhov” izgledale nedotaknjene, z enako signalizacijo in reklamami kot v času iz leta 1961, ko so jih zaprli.
M. P., Tenfactsabout.com