Je nekdanja komisarka EU v času mandata imela podjetje na Bahamih?

N. Kroes (Foto: STA).

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) je v  sredo objavil nove dokumente o tajnih računih in njihovih imetnikih na Bahamih. Med njimi je bila nekdanja komisarka za konkurenco Neelie Kroes, ki je bila v času mandata v Evropski komisiji tudi direktorica podjetja, registriranega na Bahamih.

Margaritis Schinas
je kot predstavnik za komunikacijo pri Evropski komisiji izjavil: “Evropska komisija o tem ni bila obveščena. Kroesova nas je sedaj s tem seznanila in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker jo je že prosil za pojasnila.”
Kršitev 245. člena Pogodbe o delovanju EU
Najprej bo Evropska komisija  počakala na pojasnila Kroesove in če se bo izkazalo, da je bivša komisarka kršila pravila, bo komisija ustrezno ukrepala. Po 245. členu Pogodbe o delovanju EU člani komisije med svojim mandatom ne smejo opravljati nobene druge poklicne dejavnosti, bodisi pridobitne ali nepridobitne. Ob kršitvi teh pravil lahko Sodišče EU na predlog Sveta EU ali komisija komisarja razreši ali mu odvzame pravico do pokojnine oziroma drugih ugodnosti.

Stroga pravila ne morejo rešiti vseh problemov
“Vendar pa določenih stvari tudi najstrožja pravila, kot so naša, ne morejo rešiti, je menil Schinas. Komisija mora zaupati v točnost in popolnost informacij in navedb, ki jih posredujejo komisarji. Poostritev pravil po besedah Schinasa v tem primeru ni rešitev. Če se nekdo odloči, da ne bo povedal, potem tega tudi najstrožja pravila ne morejo popraviti.

Morda bi zalegel strožji kodeks?
Ravnanje bivših članov Evropske komisije je sprožilo tudi vprašanje, ali bi komisija morala spremeniti kodeks ravnanja komisarjev glede na vse pogostejše primere nenavadnih ravnanj visokih funkcionarjev EU.

Poleg primera Kroes meče slabo luč na Evropsko komisijo in njene člane tudi nekdanji predsednik komisije José Manuel Barroso, ki se je po izteku mandata zaposlil pri ameriški investicijski banki Goldman Sachs, pristojen pa bo za vprašanje brexita.

Kako svoje ime v davčni oazi utemeljuje Kroesova
Po odhodu s funkcije je našla zaposlitev pri ameriškem tehnološkem podjetju Uber, po neuradnih informacijah pokojnine ne prejema, je pa zaprosila za nadomestilo po prenehanju delovnega razmerja. Kroesova je bila evropska komisarka za konkurenco v letih od 2004 do 2010 in tako tudi ena glavnih bork proti nezakonitim poslovnim praksam. Hkrati pa je bila od leta 2000 do 2009 tudi direktorica podjetja Mint s sedežem na Bahamih, česar pa ni razkrila in prijavila ne Evropski komisiji ne javnosti.

Kroeosova trdi, da ni kršila pravil
Preko odvetnika je novinarjem ICIJ zatrdila, da njeno podjetje MInt ni bilo nikoli operativno, njeno ime pa se je v evidencah podjetja pojavljalo zaradi upravne napake, ki je bila odpravljena šele leta 2009.

Evropska komisija napoveduje boj proti davčnim oazam
Evropska komisija se bo z nezmanjšano odločnostjo borila proti davčnim goljufijam. “Objava informacij z Bahamov je nov dokaz o velikanskem obsegu globalnega izogibanja davkom in davčnih utaj. Novi podatki upravičujejo prizadevanja komisije za večjo davčno preglednost in osvetljujejo prakse davčnih oaz, je danes sporočil evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici.

Opredelitev morebitnih davčnih oaz na vidiku?
Komisija je prejšnji teden objavila prvo globalno oceno tveganja za morebitne davčne oaze, kjer so bili Bahami označeni kot država z visokim tveganjem v smislu pomanjkljivosti davčnega sistema. “Danes ponovno pozivam države članice EU, da do leta 2017 oblikujejo skupen evropski seznam davčnih oaz. Potrebujemo tudi odločne in učinkovite sankcije za države, ki ne upoštevajo pravil in zagotavljajo zatočišče neobdavčenemu bogastvu,” je še dejal Moscovici.

Le upamo lahko, da so namere organov EU iskrene in da so pripravljeni uporabiti vse mehanizme za udejanjanje svoje zakonodaje in za dopolnitev tistega segmenta, ki bi prinesel želene spremembe. Postaja očitno, da mora Komisija začeti pri sebi.

A. B., STA