Po preštetih skoraj vseh glasovih na nedeljskih predsedniških volitvah v Severni Makedoniji sta kandidat vladajočih socialdemokratov in albanske stranke DUI Stevo Pendarovski in Gordana Siljanovska Davkova, kandidatka največje opozicijske stranke VMRO-DPMNE, skorajda izenačena. Pomerila se bosta v drugem krogu volitev, ki bo 5. maja.
Po 99,96 odstotka preštetih glasovnic je Steva Pendarovskega podprlo 42,85 odstotka, Gordano Siljanovsko Davkovo pa 42,24 odstotka volivcev, poroča makedonska tiskovna agencija Mia. Oba sta v nedeljo zvečer ob objavi prvi izidov sicer razglasila zmago v prvem krogu.
V Severni Makedoniji je prvi krog predsedniških volitev zaznamovala nizka volilna udeležba. Od skupaj 1,8 milijona volilnih upravičencev je glasovalo 41,82 odstotka volivcev, glasovnice je oddalo 755.816 ljudi. Da bi bile volitve v drugem krogu veljavne, mora biti volilna udeležba najmanj 40-odstotna, v nasprotnem primeru jih bodo morali ponoviti, tak izid pa bi lahko pomenil veliko politično negotovost.
Blerim Reka, kandidat dveh manjših opozicijskih albanskih strank, je v nedeljo dobil 10,57 odstotka glasov. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, bodo volitve v drugem krogu odločili njegovi volivci.
Siljanovska Davkova je dejala, da so “prepričali volivce, da brez pravičnosti ni Nata in EU“. Opoziciji je uspelo prepričati volivce, da je vladavina prava glavni predpogoj za zagotovitev datuma za začetek pogajanj z EU, je poudarila.
Makedonija se je prodala za spremembo imena, državo najedata korupcija in klientelizem
Volitve so potekale manj kot tri mesece po uveljavitvi sporazumu z Grčijo o spremembi imena države v Severno Makedonijo, s katerim se je končala dolgoletna grška blokada Skopja na poti v EU in zvezo Nato. V letu dni je pričakovati vstop Severne Makedonije v Nato, junija letos pa naj bi, kot pričakujejo v Skopju, dobili datum za začetek pristopnih pogajanj z EU, na kar država čaka že od leta 2005.
Pendarovski tako kot vlada podpira prespanski sporazum, kot tudi spremembo imena. Gordana Siljanovska Davkova pa vlado Zorana Zaeva obtožuje zaradi “boleče spremembe imena“, korupcije in nepotizma. Opozarja, da je izbrisal pravico do samoopredelitve in odvzel pravice makedonski manjšini v sosednjih državah, poroča STA.
C. Š.