Na Hrvaškem v osemdesetih v Boga verjela le petina mladih, danes praktično vsi

Cerkev sv. Socerba (foto: printscreen/Googlemaps)

Politične razmere v državi še kako vplivajo na religiozna prepričanja mladih, ugotavlja zadnja raziskava, ki jo je na sosednjem Hrvaškem opravil Inštitut za družbene raziskave v Zagrebu. V osemdesetih letih, ko je skupaj z Jugoslavijo obstajal še enopartijski sistem in je socializem podpiral ateiste, je samo petina mladih verjela, da obstaja Bog, samo 15 odstotkov mladih pa je verjelo, da je Bog ustvaril svet. Že ob koncu 90. let se je število vernih med mladimi močno povišalo, saj je v Boga verjelo že 77,2 odstotka mladih državljanov, leta 2012 pa je to število predstavljalo 78,7 odstotka. Profesor z reške pedagoške fakultete Željko Boneta je podobno raziskavo opisal v svojem delu Sociologija in prostor leta 2015, ko so v raziskavi sodelovali njegovi študentje. Kako je torej sploh mogoče, da je med mladimi na Hrvaškem religioznost v takšnem porastu?

Priznana hrvaška sociologinja religije Dinka Marinović Jerolimov trdi, da je porast vernikov med mladimi rezultat velikih političnih sprememb na začetku 90. let minulega stoletja. V socialističnem sistemu je imela religija namreč negativen predznak, po razglasitvi samostojne Republike Hrvaške pa so cerkve in religija postale vseprisotne v javnem življenju. Svoje delo je opravil tudi verouk, ki je v hrvaških osnovnih šolah izbirni predmet.

V socializmu je imela religija tudi v šolah negativni predznak, saj so bili otroci nereligiozno socializirani, danes pa so na Hrvaškem skozi šolski verouk otroci postali religiozno socializirani. Tako meni Frane Staničić z zagrebške pravne fakultete, ki pravi, da so bili mladi v 80. letih večinoma ateisti, saj so bili rojeni v času trdnega komunizma 70. let. Šele ob koncu osemdesetih so na Hrvaškem še pred razpadom Jugoslavije postopno začeli uvajati verouk v osnovnih šolah, zato je med starši postalo moderno, da so svoje otroke vpisovali v versko šolo. Interes staršev je po besedah profesorja Staničića padel šele po letu 2000.

Zanimanje za verouk se je na Hrvaškem znova povečalo v lanskem letu, ko je katoliško vero v osnovnih in srednjih šolah za svoj predmet izbralo kar 86,10 odstotkov vseh učencev. Omenjeni profesor Staničić situacijo povezuje z minulim valom ekonomskih migrantov in z vzponov radikalnega islama, ki grozi v Evropi. Na Hrvaškem še posebej cenijo svojo kulturo in tradicijo, starši pa se čutijo dolžne otrokom prenašati svoje religiozno izročilo.

L. S.