V javnost prihajajo prve resnejše projekcije o končnih stroških migrantske krize. Študija, ki jo je naredil nemški ekonomski inštitut, predvideva, da bo kriza samo Nemčijo stala vrtoglavih 50 milijard evrov. Za primerjavo, to je skoraj šestkrat več kot znaša celoten slovenski letni proračun.
V stroške krize so všteti vsi predvideni stroški za letošnje in prihodnje leto. Avtorji študije so upoštevali stroške prehrane, bivanja in izobraževanja okoli milijona migrantov, vladi pa priporočajo, naj temeljito prevetri predvidene odhodke, če se bo hotela izogniti novemu dolgu.
Nemška kanclerka v imenu skrbi za migrante že napoveduje nove davke, kljub temu da je bil predlog njenega finančnega ministra Schäubleja, da bi članice Evropske unije zaradi migrantske krize hkrati implementirale “bencinski cent”, prepričljivo zavrnjen. Če v že tako visoko obdavčeni Nemčiji ne bo prišlo do novih davščin, druge poti, kot je zadolževanje, ne bo, poroča DailyMail.
Angela Merkel: Migrantska kriza ni pod nadzorom
Nemška kanclerka, ki je ob začetku krize vse begunce in migrante iz Sirije povabila v Nemčijo, sedaj glede vprašanja migrantov “obrača ploščo”. Pred kratkim je namreč priznala, da kriza ni pod nadzorom. “Kar naenkrat se soočamo z izzivom beguncev, ki prihajajo v Evropo. Ranljivi smo, kot vidite, saj nimamo reda, kontrole, ki bi jo hoteli imeti,” je dejala Merklova.
Padajoča javna podpora
Rezultati študije prihajajo v času, ko se nemška kanclerka že tako sooča s padajočim mnenjem. V nedavni študiji je bilo ugotovljeno, da Merklovo podpira le še okoli 40 odstotkov volivcev. Politični analitiki povezujejo padajočo podporo predvsem z neustreznim obvladovanjem migrantske krize in silvestrskim posiljevalskim škandalom, ki je dodobra načel odnos Nemcev do migrantov.
Ž. K.