Posledice napada na vodjo AfD: Ljudje spoznavajo, da to ni nikakršna ekstremistična stranka, kakor jo slikajo levičarski mediji

Posledice brutalnega poskusa atentata AfD Frank Magnitz (vir: twitter)

V Nemčiji se je z napadom na Franka Magnitza, vodjo desničarske AfD, v Bremnu ponovno odprla debata o tem, kaj je ekstremno, nesprejemljivo in nacistično. Analiza AfD in njihovih političnih prepričanj kaže, da je stranka bolj konservativna kot osrednji CDU in CSU, bolj ekonomsko desna od liberalov (FDP) in ravno tako bolj demokratična, saj se zavzemajo za direktno demokracijo.

Napad na Magnitza je v Nemčiji sprožil plaz reakcij. V državi, kjer je po pisanju portala Advance.hr politična kultura vedno nekje med “brutalno preteklostjo, politično korektnostjo sedanjosti in trajno neznanko prihodnosti”, je napad na lokalnega vodjo AfD določene kritike prisilil, da so se zamislili nad stanjem v državi.

Če je bil napad na Magnitza, kot tudi bombni napad na prostore AfD v deželi Saški en teden pred tem, sporočilo samooklicanih antifašistov, je bil to popoln polom, kajti napadi so položaj konservativne stranke, ki ima v bundestagu 13 predstavnikov, zgolj okrepili.

Napad na Magniza in AfD je napad na demokracijo
“Politično gledano” je bil napad na Magnitza “dejanje neizmerne neumnosti”, je okoliščine napada komentiral hrvaški politolog Vedran Obućina. Ob tem je dodal, da ta napad “ni bil demokratična samoobramba proti domnevnim grožnjam avtoritarne desnice v Nemčiji. Vsakdo, ki podpira ta napad, je v resnici že obupal nad demokracijo”.

Bombni napad na prostore AfD v Doeblnu (Vir: Twitter)

Po Obućinevem mnenju ti domnevni antifašisti niso nikakršni junaki, temveč brutalni kriminalci, Magnitz pa po drugi strani predstavlja vrednote demokracije, saj se bo, če si opomore, še naprej boril z besedami, ne pa s fizičnim obračunavanjem s političnimi nasprotniki, kakor to te dni počnejo samooklicani “antifašisti”.

Obućina je ravno tako poudaril, da kolikor lahko za “brutalizacijo politične kulture v Nemčiji” krivijo AfD, toliko so krivi tudi kritiki konservativne stranke, ki se pogosto poslužujejo jezika, ki “drugim odpira vrata, ki vodijo v nasilje”, še posebej s stalnim označevanjem pripadnikov AfD za “naciste”. “Tisti, ki mislijo, da se borijo proti nacistom /…/ brez dvoma mislijo, da so v stalnem boju proti nemški mračni preteklosti.”

V stališčih AfD nikakršnega ekstremizma, so zgolj konservativci
Alternativa za Nemčijo (AfD) je nastala kot stranka protestnikov proti reševanju evroobmočja, v kar je spadala tudi kritika nemške vlade in Evropske komisije. Z letom 2015 se je ta kritika oprla tudi na migrantsko krizo, ki jo je izzvala Angela Merkel s svojim vabilom migrantom v Evropo.

Nemška kanclerka Angela Merkel (Vir: Twitter)

AfD je evroskeptična, etnonacionalistična stranka, ki v veliki meri zagovarja politiko ekonomskega liberalizma. Nasprotujejo EU, ponašajo se z nacionalno kulturo, multikulturalizem kot sredstvo integracije pa imajo za spodleteli eksperiment. Od kje torej stalno črnjenje stranke? Mediji, osrednji nemški mediji so tisti, ki dodatno podpihujejo trditve o “nacistih”, s katerimi pripadniki Antife upravičujejo svoje razbojništvo.

Resnici na ljubo je AfD daleč stran od kakršnegakoli ekstremizma, ki bi bili protidemokratičen ali protiustaven. Stranka se zavzema za direktno demokracijo, s čimer odstopa od preostalih strank v nemškem političnem prostoru, ki raje skrbijo za lasne pozicije na oblasti. Stranka je opazno konservativnejša od CDU in CSU, a niti blizu ekstremizma. Dejstvo je, da se je evropski politični koordinatni sistem v zadnjih letih premikal vse bolj v levo, tako da trenutno klasične konservativne stranke prikazujejo kot največje radikalce in skrajne ekstremiste.

Z EU volitvami prihajajo spremembe
AfD je našel svoje volilno telo med marginaliziranimi in pozabljenimi deli nemške družbe, ki se čutijo politično odtujene in zapostavljene s strani drugih strank. O tem pričajo tudi izpovedi raznih pripadnikov stranke, ki predstavljajo sliko stranke, v kateri so našli dom vsi, ki so jih drugi zavrgli, največ pa jih je ravno iz vrst dveh konservativnih strank – še posebej iz CDU Merklove -, ki sta se z leti začeli pomikati vse bolj proti levi.

Bližajoče volitve v Evropski parlament pa bodo še dodatno okrepile položaj evroskeptičnih strank, v Nemčiji to pomeni boljši položaj AfD. A njihova javna podoba se hitro menja, napad na Magnitza pa je še dodatno okrepil njihovo pozicijo pred bližajočimi se EU volitvami. Ali bodo končali v vrstah EU birokratov ali pa se bodo priključili preostalim evroskeptikom znotraj Gibanja za Evropske narode in svobodo, pa bo pokazal čas.

Ivan Šokić

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!