Več kot 30 let po katastrofi v jedrski elektrarni Černobil so odkrili, da je v kravjem mleku še vedno visoka stopnja sevanja. Vzorec mleka so vzeli iz zasebnih kmetij v regiji Rivne v Ukrajini, znanstveniki iz univerze Exeter in Nacionalne univerze za življenje in znanosti o okolju pa so bili presenečeni – radioaktivna snov, ki se je že pred več kot tremi desetletji zažrla v živino, je še vedno prisotna!
Zaradi dolgotrajnih nuklearnih padavin iz leta 1986 kmetje nezavedno proizvajajo mleko z radioaktivnim nivojem cezija nad varnostnim standardom v Ukrajini. Ta namreč znaša 100 bekerelov na liter. Bekerel je enota radioaktivnosti, novo poročilo pa dokumentira, da imajo nekatere kmetije mleko z radioaktivnostjo koncentracije okoli 500 bekerelov na liter.
Ena od raziskovalk, dr. Iryna Labunska, iz univerze Exeter, meni, da je težava velika in mora vlada nujno posredovati. Razkrila je, da kontaminacija tal v regiji Rivne ni posebej visoka, vzorec mleka tamkajšnjih krav pa kaže, da imajo tovrstne jedrske nesreče lahko dolgotrajne posledice. “Več kot 30 let po katastrofi v Černobilu so ljudje še vedno izpostavljeni radioaktivnemu ceziju, ko uživajo lokalno proizvedena živila, vključno z mlekom” je dejala dr. Labunska iz raziskovalnih laboratorijev Greenpeace na Univerzi Exeter, poroča RT.
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja. Ta nesreča je najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije in je zahtevala življenja do 4.000 ljudi, tudi skozi različne bolezni, ki so sledile, pravi Svetovna zdravstvena organizacija. Za območje, ki obdaja nekdanjo elektrarno, ne pričakujejo, da bo ponovno bivališče za ljudi še nadaljnjih 150 do 300 let. “Veliko ljudi ima na področju, ki smo ga raziskovali, krave za mleko, otroci pa so glavni uživalci tega mleka. Potrebno je vladno in mednarodno spremljanje in pomoč tem ljudem, ki so na tem območju,” je dodala dr. Labunska. “Brez ustreznih protiukrepov, kar se za nas zdi popolnoma zgodovinski dogodek, pa ostaja vsakodnevna resničnost za tiste, ki so tam”.
A.G.