Kaj se z migranti dogaja po tem, ko pridejo do svoje končne destinacije, pravzaprav ne ve nihče. Skoraj 15 odstotkov jih namreč izgine neznano kam, v Nemčiji pa naj bi bivalo 400.000 migrantov, katerih identitete ne pozna nihče. V Salzburgu so nedavno aretirali štiri prosilce za azil iz Afganistana, ki so tihotapili in preprodajali prepovedane droge. Storilci so bili stari od 22 do 33 let, v državo pa so prišli z migrantskim tokom.
Kar za 130.000 prosilcev za azil, ki so v Nemčijo vstopili v zadnjem letu, oblasti nimajo nikakršnih podatkov, kje se nahajajo. Nihče izmed njih se ni javil v namestitvenem centru ali azilnem domu, kjer so bili dodeljeni.
Nemško notranje ministrstvo na to odgovarja, da je za omenjeno stanje možnih kar nekaj pojasnil: ti migranti morda živijo pri sorodnikih ali prijateljih, ki so jih v Nemčiji imeli že od prej, lahko so zapustili državo, obstaja pa tudi možnost, da so se preprosto potuhnili v ilegalno življenje.
-Zajeli aktiviste, ki so tihotapili migrante
Še več, v Nemčiji naj bi bilo po besedah vodje nemškega federalnega urada za migracije Franka-Jürgena Weisa tudi okoli pol milijona ljudi, katerih identiteta je oblastem popolnoma neznana. To je skoraj polovica vseh nemških prosilcev za azil, poroča EUobserver.
Pri sebi imeli več kot 6 kilogramov marihuane in 16.000 evrov
Potuha v ilegalno življenje pa omogoča več načinov ilegalnih poslov. V Avstriji je že prišlo do primera kriminalnega dejanja prosilcev za azil. Nedavno so namreč v Salzburgu aretirali 4 prosilce za azil iz Afganistana, ki so tihotapili in preprodajali drogo. Stari so bili med 22 in 33 let, pri njih pa so našli več kot 2 kilograma prepovedane marihuane. To so preprodajali približno 80 ljudem. Afganistanci so bili nastanjeni v stavbi salzburških oblasti, namenjeni namestitvi prosilcev za azil.
Tam so nato našli še dodatnih 600 gramov marihuane, pakirane v majhne vrečke, in sef z več kot 16.000 evri gotovine. Denar je bil razdrobljen na manjše vrednosti in zavit v aluminijasto folijo, poroča avstrijski portal OE 24.
V Evropi cveti migrantsko delo na črno
Več tisoč migrantov – predvsem tistih, ki niso upravičeni do azila in vseeno nezakonito ostanejov državi – v Evropi dela ‘na črno’. ”Takoj na meji, na teh vročih migrantskih točkah, migrante identificirajo. Če niso upravičeni do azila, dobijo dokument, da morajo državo zapustiti v sedmih dneh. Po tem času so v državi ilegalno,” je pojasnil Stefano Mallia z evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Mnogi izmed njih tega ne storijo, zato se morajo preživljati z delom, ki ga lahko najdejo le preko črnega trga.
M. G.