Sramota za zakonca Erdogan: Zgradila sta si več kot pol milijarde evrov vredno palačo v zlatu, medtem ko dve tretjini otrok živi v ekstremni revščini

Turški avtokratski predsednik Recep Tayyip Erdogan živi razkošno življenje kot pravi sultan. Na obrobju Ankare si je dal zgraditi več kot pol milijarde evrov vredno palačo s 1.100 sobami, ki je celo večja od Bele hiše in velja za največjo palačo, zgrajeno v zadnjih sto letih. Kritiki opozarjajo, da razkošje v državi, kjer dve tretjini otrok živi v ekstremni revščini in več kot dva milijona Turkov preživi z manj kot 3,5 evra na dan, ni upravičeno.

Turški avtokrat Erdogan kot predsednik uživa izjemno razkošno življenje, ki ga seveda krijejo revni davkoplačevalci. Na obrobju Ankare si je postavil Ak Saray – Belo palačo s 1.100 sobanami, od katerih jih je samo zanj in ženo 250. Predsedniška palača je 30-krat večja od Bele hiše v ZDA in je opremljena z najbolj prestižno opremo: tla iz marmorja, zlate pipe in neskončne površine rdečih preprog.

Samo za preproge so morali davkoplačevalci odšteti več kot osem milijonov evrov in šest milijonov evrov za 400 stavbnih vrat. Tapete so iz najbolj kakovostne svile, ki stane več kot dva tisoč evrov na zvitek, vsak kozarec v palači pa je vreden kar 300 evrov. Kot se za vsako palačo spodobi, ima tudi Erdogan svoje terme: bazene in turške savne, za katere samo za ogrevanje porabijo 600 tisoč evrov vsako zimo.

Foto: epa

Bela palača stoji na vrhu hriba nad štiri in pol milijonsko Ankaro ter sporoča, da ima predsednik Erdogan absolutno moč. Turško vrhovno sodišče je še leta 2015 odločilo, da je ogromna stavba dejansko nelegalno postavljena in flagrantno krši načela okoljskega prava, saj je postavljena ravno na območju zaščitenih gozdov. Vendar Erdogana to ni zmotilo in je z gradnjo nadaljeval. Tesna nedeljska zmaga na referendumu mu je podelila še več ustavnih moči, saj bo na predsedniškem mestu lahko ostal do leta 2029, imel pa bo velike pristojnosti pri imenovanju najvišjih državnih in vojaških uradnikov, zamenjal bo lahko tudi tiste sodnike, ki mu ne bodo povšeči.

“Kozjejebec z majhnim penisom”
Analitiki opozarjajo, da njegova referendumska zmaga ni le katastrofa za zahod in turško demokracijo, temveč tudi za tisoče novinarjev, opozicijskih politikov, akademikov in vse ostale običajne državljane, ki so kritični do Erdoganovega režima in jim grozi, da bodo končali v zaporih. Tako kot za vse druge tirane iz preteklosti in sedanjosti je tudi zanj značilno, da je kratkega potrpljenja in ne mara kritike na svoj račun. Nedavno je od nemške kanclerke Angele Merkel zahteval, naj kaznuje satiričnega komedijanta Jana Bohmermanna, ki je v eni od svojih oddaj Erdogana oklical za “kozjejebca z majhnim penisom”. Nemške oblasti so mu zaradi strahu pred velikim migrantskim valom delno ugodile in proti njemu sprožile kazenski postopek, kar številni označujejo za sramotno servilnost Nemčije.

Zapravljiva žena, ki uživa v razkošju
Iz Londona pa prihaja vest, da je neka odvetniška družba želela utišati časnik, ki je objavljal kritične članke o Erdoganovi ženi Emine. Njo se še posebno drži sloves zapravljive žene predsednika, hkrati pa v javnosti dvolično zagovarja islamske vrednote skromnosti. Že samo dejstvo, da kupuje čaj, ki stane 1.800 evrov za kilogram in ga pije iz zlatih skodelic, govori o njeni hinavščini. Mediji so jo večkrat ulovili nakupovati v najdražjih dizajnerskih trgovinah, rada pa kupuje drage kamne, kot so diamanti. Čeprav imata zakonca Erdogan zakonsko določeni plači predsednika (60 tisoč evrov) in prve dame (40 tisoč evrov), pa naj bi bilo njuno osebno premoženje v resnici vredno okoli 100 milijonov dolarjev. Wikileaks razkriva, da Erdogan poseduje kar 8 bančnih računov v Švici, najbolj pa je obogatel s privatizacijo državnega naftnega podjetja.

Foto: epa

Grozljiva statistika za turško družbo
Turške razmere so se po neuspelem “državnem udaru” močno spremenile za novinarje, saj jih je kar 81 zaprtih zaradi kritičnosti do oblasti, 2.500 pa jih je zaradi nekompatibilnosti z režimom izgubilo službe. Erdogan je dal namreč zapreti in utišati kar 180 neodvisnih medijev: 28 televizijskih postaj, 66 časnikov, 19 revij, 36 radio postaj, 26 založniških hiš in pet tiskovnih agencij. Poleg njih na sodne procese čaka še 2 tisoč drugih državljanov, ki naj bi žalili predsednika Erdogana. Skupno je bilo po isceniranem državnem udaru pridržali kar 71 tisoč ljudi, 41 tisoč pa so jih aretirali. Nič bolje niso odnesli akademiki in izobraženci. Kar 6 tisoč jih je izgubilo službe, njihovo usodo pa je delilo še 4 tisoč sodnikov in tožilcev, zaprli pa so 15 univerz in tisoč ostalih šol, piše Daily Mail.

C. Š.