Švedski premier Stefan Löfven je v nedavni izjavi poudaril, da Švedska ne bo odvzemala državljanstva teroristom, ki so se pridružili Islamski državi v Siriji. Po njegovem mnenju imajo pravico, da se vrnejo nazaj na Švedsko. To je rezultat izdajalskih “desnih” strank, ki so raje od prevzema oblasti po parlamentarnih volitvah leta 2018 sklenile dogovor z manjšinsko vlado socialdemokratov.
Švedski premier Stefan Löfven iz vrst Socialnih demokratov je, kot poroča Breitbart, povedal, da je zunanje ministrstvo že pred časom opozarjalo posameznike, ki so se pridružili Islamski državi, naj ne računajo na pomoč pri konzulatu.
Löfven je ob tem izpostavil, da Švedska ne bo odvzela državljanstva islamističnim džihadistom, ki so terorizirali v Siriji v imenu ISIS. Meni namreč, da imajo pravico, da se vrnejo nazaj na Švedsko. Tu pa bi za odgovornost za nadzor in potencialni sodni pregon prevzeli organi pregona.
Kdor se priključi teroristom, se odreka državljanstvu
Löfvenova izjava je v ostrem kontrastu z mišljenjem voditelja Švedskih demokratov Jimmieja Akessona, ki je povedal, da “če so se odločili, da odpotujejo v tujino podpirat teroristično organizacijo Islamska država, so po mojem mnenju porabili vse pravice, da si pravijo Švedi. Potemtakem tudi ne bi smeli biti državljani”. Z Akessonom se strinja tudi tiskovna predstavnica za migrantsko politiko iz vrst Švedskih demokratov, Paula Bieler. “Ljudi, ki so zapustili Švedsko, da bi se pridružili Islamski državi, bi morali obravnavati kot ljudi, ki so se odrekli švedskemu državljanstvu.”
Na Švedsko se je od leta 2012 vrnilo med 150 in 300 džihadistov iz Sirije. V Malmöju naj bi nekaj deset džihadistov povratnikov celo vodilo “podzemne” mošeje in rekrutiralo nove islamistične radikalce za džihad. Za mnoge migrante so islamistični teroristi, ki so se vrnili nazaj, heroji, je povedal Michael Helders, ki se ukvarja z aktivizmom proti nasilnemu ekstremizmu.
Ko je desnica samo umetno ustvarjena opozicija
Za nastalo stanje lahko s prstom pokažemo na desno koalicijo štirih strank, ki je zavrnila sodelovanje s Švedskimi demokrati in raje podprla manjšinsko vlado švedskih Socialdemokratov. Pred tem smo svarili že dan po volitvah na Švedskem, saj so bili jasni znaki izključevalne politike, ki smo jo pred tem lahko videli že v Nemčiji z AfD in v Sloveniji z SDS. Enako so poskusili tudi v Avstriji, a se mladi kancler Sebastian Kurz ni dal prepričati medijem in je sklenil koalicijski sporazum s svobodnjaki. Avstrija ima tako funkcionalno desno vlado, v Sloveniji pogoje delovanja diktira Levica, v Nemčiji so svoje dosegli Socialdemokrati, medtem ko na Švedskem “desne” stranke raje prepustijo oblast levičarjem, kakor pa da bi same vodile državo, zato da jih mediji ne bi označili za nestrpne.
Ivan Šokić