Na švedskih volitvah največ pridobili protimigrantski Švedski demokrati, velik uspeh dosegli tudi Krščanski demokrati

Predsednik Švedskih demokratov Jimmie Akesson (vir: twitter)

V nedeljo, 9. septembra, so potekale švedske parlamentarne volitve. Po do sedaj znanih rezultatih so zmagali Socialdemokrati, sledi Stranka zmernih, na tretjem mestu pa so desni Švedski demokrati. Na Švedskem se tako pripravlja nemški scenarij, saj ni pričakovati, da bi se preostale “desno-sredinske” stranke povezale s protiimigrantskimi Švedskimi demokrati. Najboljši volilni uspeh zadnjih 20 let so dosegli tudi švedski Krščanski demokrati.

Na parlamentarnih volitvah na Švedskem je glasovalo 84,4 odstotka volivcev. Z 28,4 odstotka glasov so zmagali trenutno vladajoči Socialdemokrati. Z 19,8 odstotki glasov sledi Stranka zmernih, medtem ko so protiimigrantski Švedski demokrati prejeli 17,6 odstotka glasov. Trenutni premier Stefan Lofven in vodja Socialdemokratov je po poročanju RT že napovedal, da ne namerava odstopiti s položaja premierja.

Rezultati volitev so tokratno sestavo švedskega parlamenta še toliko bolj pretresli, saj niti levi niti desni blok nimata potrebne večine. Še več, levi blok, ki ga sestavljajo Socialdemokrati, Levica in Zeleni, je zabeležil še slabši rezultat kot pred štirimi leti, ko so vseeno uspeli oblikovati manjšinsko vlado, ki je na oblasti preživela vsa štiri leta.

Rezultati švedskih volitev 2018 (Vir: Twitter)

Levi blok je prejel 40,6 odstotka glasov, desni pa 40,3, kar pomeni, da bosta oba bloka v parlamentu imela 143 sedežev. Za večino je potrebnih 175. Švedski demokrati bodo tako imeli 63 sedežev v parlamentu. Problem na Švedskem, tako kot v Nemčiji, je, da bi desni blok, ki ga sestavljajo Stranka zmernih, Sredinska stranka, Krščanski demokrati in Liberalna stranka, raje kot z desno stranko Švedski Demokrati tako kot do sedaj sodeloval z levim blokom.

Rezultati volitev:

  • Socialdemokrati (levo) – 28,3 %
  • Stranka zmernih (sredinsko desno) – 19,8 %
  • Švedski demokrati (desno) – 17,6 %
  • Sredinska stranka (sredinsko) – 8,6 %
  • Levica (skrajno levo) – 7,9 %
  • Krščanski demokrati (sredinsko desno) – 6,4 %
  • Liberalna stranka (sredinsko desno) – 5,5 %
  • Zeleni (levo) – 4,4 %

Lofven je tako povedal, da so bile zadnje nedeljske volitve pogreb za blokovsko delitev, ter omenil formacijo velike koalicije s sredinsko-desnimi strankami, do česar v državi še ni prišlo. Vsekakor kaj takega ne bi bilo presunljivo, saj je Lovfenu uspelo končati mandat na čelu manjšinske vlade. Namreč, desni blok bi lahko že leta 2014 prevzel oblast in oblikoval večino, če bi se povezal s protimigrantskimi Švedskimi demokrati. Namesto tega so raje z levim blokom podpisali tako imenovani Decembrski sporazum, v katerem so se zavezali, da ne bodo nasprotovali sprejemanju proračuna, s čimer so sploh omogočili delovanje manjšinske leve vlade in se odpovedali formiranju desne vlade.

Se vseeno obetajo spremembe?
Predsednik Švedskih demokratov Jimmie Akesson je vseeno sporočil, da se je pripravljen pogajati z Zmernimi, saj se mu zdi, da je za oblikovanje kakršnekoli vlade potrebno formirati vlado, ki bo sodelovala z njegovo stranko. Videli bomo, če se bo to tudi zares zgodilo, ali pa bodo sredinsko-desne stranke še enkrat izdale švedske volivce in jih prepustile na milost in nemilost levičarski multikulti politiki, ki uvaža islam, kriminal, posiljevalce, morilce in druge migrante.

Ivan Šokić