V času, ko se Evropa sooča z vedno novimi izzivi na področju migrantske problematike in mnenja o njeni rešitvi prihajajo tako s strani evropskih kot tudi drugih držav ter se pojavljajo pozivi k delitvi bremena prebežnikov med posamezne evropske države, slednjemu mnogi ostro nasprotujejo.
V Bruslju so se v zadnjem času že nekajkrat pojavili pozivi, da bi bilo potrebno migrante, ki so na staro celino prispeli z zadnjim migrantskim valom, bolj pravično porazdeliti med posamezne članice EU, saj je znano, da je večina doslej prispelih pribežnikov nastanjenih na evropskem zahodu, še zlasti v Nemčiji, Franciji in na Švedskem, čemur pa evropski vzhod pretežno nasprotuje. Slovenija je ubrala srednjo pot.
Višegrajska skupina držav se upira z vsemi štirimi
Predstavniki Madžarske, Slovaške, Češke in Poljske so na današnjem srečanju v Bratislavi poudarili pomen “fleksibilne solidarnosti” pri reševanju obravnavane problematike, kar pomeni, da bi morali biti dogovori s področja migracijske politike EU prostovoljni in ne obvezni, so na svojem srečanju sporočili v svoji pisni izjavi za javnost.
Madžarski “ne” migrantom
Pozivi omenjene skupine pa se pojavljajo prav v času, ko se Madžarska že odloča za gradnjo novega zidu na meji s Srbijo. Svoje dejanje pojasnjuje kot upor proti napačnim odločitvam Bruslja. Z novo ograjo Madžari nameravajo še dodatno okrepiti svojo varnost, ki jo sicer že zagotavlja podobna infrastruktura na omenjeni meji in ki ilegalnim migrantom onemogoča prost prehod. Novi sistem naj bi bil močnejši od prvotnega. Ob tem Orban navaja, da bo šlo za “resno konstrukcijo”, ki naj bi zadržala tudi po več sto oseb hkrati. Prav tako je dejal, da bi se morali voditelji držav EU zoperstaviti zgrešeni politiki Bruslja, ki želi vsiliti kvote migrantov njihovim državam, še navaja portal forsal.pl.
Slovenija bolj popustljiva
Slovenska politika se zdi nekoliko bolj popustljiva, saj je znano, da je naša država že sprejela določene manjše kvote migrantov. Po navedbah rtvslo.si naj bi bili slednji med drugim nastanjeni v Postojni in Novi Gorici. Šlo naj bi za mladoletnike brez staršev, nastanitev zanje pa naj bi uredili v tamkajšnjih dijaških domovih. Ob tem se pojavlja vprašanje njihove integracije v slovensko družbo.
D. M., STA