Predstavniki koalicijskih strank so se v predvolilnem času zgražali nad zakonom o dolgotrajni oskrbi. Nato so prevzeli oblast in sprejeli novo, slabšo verzijo zakona. Pravic, ki iz njega vendarle izhajajo, še danes ni mogoče uveljaviti. V osmih strokovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s socialnim in zdravstvenim varstvom navajajo, da ministrstvo ne uresničuje zaveze o vključevanju stroke pri dopolnjevanju sistema dolgotrajne oskrbe. V Temi dneva je dolgotrajno oskrbo komentiral nekdanji minister in poslanec SDS Zvone Černač.
Spomnimo, zakon o dolgotrajni oskrbi je sprejela po dvajsetih letih in po več kot 100 različicah sprejela vlada Janeza Janše, decembra leta 2021. Veljati je začel veljati naslednje leto, uresničevanje pravic pa je bilo zamaknjeno za eno leto, zato da bi se pristojne institucije lahko pripravile na uresničevanje določil zakona.
“V kolikor bi prejšnja vlada nadaljevala mandat, bi upravičenci že imeli vse te pravice, od prvega januarja 2023 dalje,” je v oddaji povedal Černač. Golobova vlada je ob prevzemu oblasti zamaknila izvajanje pravic iz zakona za leto dni. V ta namen je bil organiziran celo referendum, s katerim je bil zamik potrjen. Po novem zakonu bi se moral zakon začeti izvajati 1. januarja letos, a do tega ni prišlo.
“Nobena izmed upravičenj, tudi ta prva, do oskrbovalca družinskega člana, se s prvim januarjem ne izvaja […] na mizi je preko 1000 vlog za oskrbovalce in niti ena do danes ni rešena,” je povedal Černač.
Slovenska demokratska stranka je zahtevala sklic seje državnega zbora prav zaradi tega. “Namenjena je bila temu, da se pozove ministrstvo, da pregleda, katere so tiste stvari v zakonu, ki jih niso dobro zastavili, da se čim prej spremenijo. Predlagamo do konca junija,” je povedal Černač.
Popolnoma neučinkovito ministrstvo
Černač pa je spomnil tudi na dejstvo, da je za izvajanje zakona zadolženo ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac. “Katerokoli področje, ki ga upravljajo, pogledamo, je to ministrstvo, ki je popolnoma neučinkovito,” je povedal.
“Če bi prejšnja vlada tako delala, pri sto tisočih turističnih bonov, ko je od črke v zakonu, pa do izvedbe na terenu minil teden ali dva, ko so vsi upravičenci lahko neovirano dostopali do teh bonov, še danes ne bi mogli koristiti turističnih bonov,” je povedal.
Nesmiselni izgovori
Z voditeljico pa sta spregovorila tudi o vladnih izgovorih. Ti namreč trdijo, da je ena izmed ovir, da je vlada Janeza Janše zavezala, da se mora zakon financirati iz načrta za okrevanje in odpornost, torej z evropskimi sredstvi. “Morali bi se zahvaliti, da smo uveljavitev sistema dolgotrajne oskrbe zapisali kot enega od mejnikov v načrt za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za pridobitev preko milijarde in 500 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Hvala bogu, da je to upravičenje za oskrbo starejših prišlo v ta načrt za okrevanje in odpornost,” trdi Černač.
Ob koncu je voditeljica zastavila tudi vprašanje o stavkovnem valu, ki je zajel državo. Černač je pojasnil, da gre v tem primeru predvsem za odgovornost predsednika vlade, ki “tišči glavo v pesek”.
Kot primer izpostavi plačno reformo javnega sektorja, ki za to že ima predstavljena izhodišča. Kot je pojasnil nekdanji minister, bi bilo potrebno dana izhodišča zgolj še operacionalizirati, a do tega še do danes ni prišlo. “Vladajoči, celotna koalicija, so se zavezali, da bodo to naredili do 30. junija lani, pri zdravnikih celo do 1. aprila lansko leto. Tega niso naredili, nato pa so se sklicevali na poplave lani avgusta, kar je prazen izgovor,” je dejal. Kot pravi, je največji problem na upravnih enotah, kjer za primerljivo delo prejemajo manjše plačilo kot na ministrstvih. “Minister bi lahko z enostavno spremembo sistematizacije ta položaj spremenil. Gre pa za 2400 zaposlenih v celotni državi. Gre torej za relativno majhen problem, posledice, ki bi jih čutili ljudje, pa bile enormne,” meni Černač.
“Tisto, kar je najbolj sprevrženo pa je, da se sedaj ta gnev ljudi, ki ne morejo do storitev in čakajo v vrstah, tako v bolnišnicah, kot pred upravnimi enotami, usmerja na nič krive izvajalce,” pred koncem pove Černač.
Nekdanji minister zaključi intervju še z dodatno plastjo sprevrženosti. Vlada kljub temu, da ni sposobna pripraviti plačne reforme, pripravlja veliko povišanje funkcionarskih plač, ki bi se uveljavila v naslednjem mandatu: “Nekaterim bi se plače povečale celo za 60 ali več odstotkov. Omenjena sta bila direktorja kliničnih centrov Ljubljana in Maribor. Vsak bi prejel dodatnih 3 tisoč evrov plače mesečno. Obe inštituciji vodita direktorja, ki jih je postavil g. Golob. V Mariboru je g. Flis, njegov neuspešen kandidat na Gibanja svoboda na županskih volitvah, tukaj v Ljubljani pa g. Jug in njegov kajakaški prijatelj iz mladostnih časov. Obe inštituciji sta globoko v rdečih številkah. In njim naj bi dvignili plače za 3 tisoč evrov, ne pa uredili najnižjih plač ljudem, ki pošteno delajo 40 let in več in bodo imeli mizerne pokojnine? To so popolnoma napačni signali. Ta vlada in g. Golob, so izgubili stik z realnostjo.”
Žiga Korsika