Pojavljajo se različne predloge za sistemsko financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj, ki segajo od uvedbe nepremičninskega davka do prispevka podjetij v višini 10.000 evrov letno. Vlada bi dodatno obdavčila podjetja, ki imajo več kot milijon evrov prometa, kaj pa bo s tistimi, ki imajo manj dobička?
Pospešena gradnja javnih neprofitnih stanovanj je ključna zaveza v programu stranke Levica, ki v trenutni vladi vodi ministrstvo za solidarno prihodnost. Stanovanjska politika je prav tako izpostavljena v koalicijski pogodbi, kjer je med prioritetami izpostavljena zagotovitev kar 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030.
Po koalicijskem vrhu pred dobrim letom dni je koordinator Levice Luka Mesec kot cilj koalicije izpostavil ustvarjanje sistema, ki bo do leta 2026 zagotovil po dva tisoč stanovanj letno. Premier Robert Golob je popravil to številko na tri tisoč stanovanj letno, zaradi česar je vlada še vedno tarča kritik zaradi preveč obljub, od katerih niso izpolnili prav nobene. Zdi se, da obljube temeljijo na preračunavanju tega, koliko bi še vzeli davkoplačevalcem, in konca ni mogoče videti.
V izhodiščih za novi zakon o zagotavljanju dostopnih stanovanj, ki so jih spisali na ministrstvu za solidarno prihodnost pod vodstvom Simona Maljevca, so kot glavni razlog za zaostrovanje razmer na stanovanjskem trgu izpostavili zaostajanje ponudbe za potrebami. Med razlogi so prav tako izpostavili nizko (in nestabilno) število novogradenj in okrepljeno naložbeno povpraševanje. Aktualna vlada si je postavila cilj, da bo do leta 2026 zagnala gradnjo 5000 javnih najemnih stanovanj in vzpostavila namenski sistemski vir, s katerim bi po tem letu financirala gradnjo vsaj 2000 stanovanj letno – a na čigavih plečih zopet?
Predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost vztrajno izpostavljajo “vladno zavezo”, skladno s katero naj bi letos in prihodnje leto v primeru, da bo pripravljenih projektov več kot za 25,5 milijona evrov, iz proračuna namenili več denarja. Pristojno ministrstvo pritiska na ministra za finance Klemna Boštjančiča, ta pa je zadržan, kot poroča slovenski Forbes.
Vlada išče namenski “vir financiranja”
Vlada išče namenski vir financiranja gradnje javnih najemnih stanovanj od leta 2026 naprej. Za zagotovitev 2000 stanovanj letno bi bilo po navedbah državnega sekretarja Klemna Ploštajnerja potrebnih med 100 in 150 milijonov evrov letno. Viri financiranja v zakonskih izhodiščih niso natančno navedeni, denar pa naj bi se stekal v poseben proračunski sklad za stanovanjsko gradnjo, ki bi ga upravljal pristojni resor za stanovanja.
Nepremičninski davek je eden od virov, na katerega računajo v stranki Levica, saj poudarjajo potrebo po njegovi uvedbi. Minister za delo Luka Mesec je v intervjuju za N1 sredi marca izrazil prednost financiranja stanovanjske gradnje z nepremičninskim davkom. Uvedbo nepremičninskega davka so že večkrat napovedali, vendar brez uspeha, kar pa je zagotovo eden od razlogov, da podjetja nočejo več poslovati v Sloveniji in jo zapuščajo.
Kaj bo s podjetji, ki imajo manj prihodka?
Po predlogu, ki naj bi bil še vedno na mizi, bi podjetja z letnimi prihodki nad milijon evrov letno namenila po 10.000 evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Po podatkih naj bi bilo takih podjetij okoli 11.000. Na vprašanje, ali res načrtujejo prispevek gospodarstva, so z ministrstva za solidarno prihodnost odgovorili, da zaenkrat ne dajejo komentarjev. Ta zamisel naj bi povzročila precej zaskrbljenosti na finančnem ministrstvu. Viri, povezani z Boštjančičevim ministrstvom, pa poudarjajo, da je finančni minister proti dodatnim bremenitvam gospodarstva.
Izhodišča za zakon o zagotavljanju dostopnih stanovanj vključujejo možnost uvedbe posebne dajatve za prazna stanovanja na območjih s pomanjkanjem stanovanj. Hkrati vključujejo tudi možnosti zagotavljanja sredstev z banke SID, prav tako iz občin, na osnovi uporabe zemljišč in iz podnebnega sklada.
A. H.