Prvič v zgodovini se je v Sloveniji rodilo manj kot 17.000 otrok v enem letu, lani se jih je rodilo najmanj doslej, 16.989. Povprečna starost mater, ki so rodile lani, je bila 31,1 leta, povprečna starost tistih, ki so rodile prvič, pa 29,7 leta.
Leta 2023 se je v Sloveniji rodilo 8677 dečkov in 8312 deklic. V primerjavi z letom 2022 je bilo rojstev za 3,6 odstotka oziroma 638 manj, v 102-letni zgodovini spremljanja tega podatka pa najmanj doslej. Na 1000 prebivalcev se je rodilo osem otrok, najmanj od leta 1922, so objavili na Statističnem uradu RS (Surs). Namesto da bi se v Sloveniji na veliko ukvarjali z demografskimi izzivi, spomnimo da je aktualna vlada šla v ukinitev urada za demografijo.
Zadnjih pet let, od 2019, se povprečne starosti mater ob rojstvu otroka (neodvisno od tega, katerega otroka po vrsti so rodile) niso spremenile. Ženske so v povprečju rodile pri starosti 31,1 leta. Tiste, ki so lani rodile prvič, pa so imele 29,7 leta. To sta sicer najvišji vrednosti po drugi svetovni vojni. Sorazmerno največ otrok so rodile matere v starosti med 28 in 30 let.
Celotna stopnja rodnosti je za leto 2023 znašala 1,51, kar je najmanj po letu 2009. Približno polovica (47 odstotkov) rojenih otrok je bila prvorojencev, 38 odstotkov pa drugorojencev. Matere, ki so rodile drugega otroka, so bile v povprečju dve leti starejše od tistih, ki so rodile prvič.
Vse manj je tudi porok
7383 otrok se je rodilo v zakonski zvezi, 9606 (56,5 odstotka) otrok pa neporočenim materam. Povprečna starost poročenih mater (31,3 leta) je bila za 0,4 leta višja od povprečne starosti neporočenih mater (30,9 leta).
Matere, ki so bile ob rojstvu otroka tuje državljanke, so lani rodile 2807 oziroma 16,5 odstotka otrok. Največ jih je imelo državljanstvo Bosne in Hercegovine (48 odstotkov) in Kosova (21 odstotkov). Državljank drugih članic EU je bilo devet odstotkov, največ državljank Hrvaške. Tuje državljanke, ki so lani rodile v Sloveniji, so imele v povprečju 29,4 leta in so bile dve leti mlajše od državljank Slovenije (31,4 leta). Enako je bilo tudi v prejšnjih dveh letih. Približno četrtina otrok, ki so jih rodile tuje državljanke, je dobila državljanstvo Slovenije, ki ga je prejela po očetu.
Na dan se je rodilo v povprečju 47 otrok (eden manj kot leto prej). Med koncem tedna se je v povprečju rodilo 37 otrok, kar je 10 manj kot lani, od ponedeljka do petka pa 50. Največ otrok se je rodilo v petek, 12. maja (72), najmanj pa v nedeljo, 17. decembra (24).
Osnovni kazalniki o rojenih se med statističnimi regijami precej razlikujejo. Najmanj otrok na 1000 prebivalcev je bilo lani rojenih v obalno-kraški statistični regiji (6,6), največ pa v jugovzhodni Sloveniji (9,5). Slednja je že več let na vrhu po rodnosti. Matere v jugovzhodni Sloveniji in v koroški regiji so bile ob rojstvu prvega otroka v povprečju najmlajše (28,4 leta). Najstarejše ob rojstvu prvega otroka so bile v obalno-kraški regiji (30,7 leta). Starost 30 let so v povprečju dosegle ali presegle še v primorsko-notranjski, goriški in osrednjeslovenski regiji.
Naravni prirast je negativen
Naravni prirast je v Sloveniji negativen od leta 2017, saj od takrat vsako leto umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Na letni ravni je v 2023 znašal -4551 prebivalcev oziroma -2,1 na 1000 prebivalcev, kar je tretja najbolj izrazita negativna vrednost po letu 1945. Naravni prirast je bil lani negativen v vseh mesecih. Januar in december sta bila meseca z največjim presežkom umrlih nad rojenimi (-800 in -868 prebivalcev).