Protesti poljskih kmetov z blokadami cest in mejnih prehodov z Ukrajino, s katerimi so med drugim opozarjali na svoje nestrinjanje z evropsko politiko zelenega prehoda in na nezadovoljstvo zaradi nelojalne konkurence ukrajinskega žita, so se potegnili globoko v marec in naj bi se še nadaljevali.
Varšava in Kijev sta sicer tik pred Veliko nočjo glede slednjega dosegla prvi dogovor, še pred tem pa sta nam nekaj odgovorov na vprašanja o ukrajinskem kmetijstvu podali Oleksandra Avramenko, vodja odbora za evropske integracije pri ukrajinski kmetijski organizaciji UCAB (Ukrainian Agribuisness Club) in Svitlana Lytvyn, vodja analitičnega oddelka UCAB.
Kakšne so bile razmere v ukrajinskem kmetijstvu pred vojno 24. 2. 2022? Ukrajina velja za žitnico Evrope − koliko žita so pridelali? Koliko in kam so izvažali ukrajinsko žito pred vojno? Kakšne so bile cene?
Pred in med vojno je bila Ukrajina velika pridelovalka žita in oljnic. Leta 2021 je pridelala 108 milijonov ton žita in oljnic, kar je bil rekord v času ukrajinske neodvisnosti. Hkrati je Ukrajina zasedala vodilna mesta v svetovnem izvozu naslednjih pridelkov:
kot izvoznica pšenice je zasedala 5. mesto. Obseg izvoza je znašal 24 milijonov ton z 12-odstotnim deležem v svetovnem izvozu;
- koruza − 4. izvoznica na svetu. Obseg izvoza je bil 33 milijonov ton, delež v svetovnem izvozu pa 16 odstotkov;
- ječmen – 4. svetovna izvoznica. Obseg izvoza je bil 6 milijonov ton, delež v svetovnem izvozu pa 18 odstotkov;
- oljna ogrščica – 3. svetovna izvoznica. Obseg izvoza je bil 2,7 milijona ton z 20-odstotnim deležem v svetovnem izvozu;
- sončnično olje – 1. izvoznica na svetu. Obseg izvoza je bil 6,6 milijona ton s 50-odstotnim deležem v svetovnem izvozu;
- perutninsko meso − 7. izvoznica na svetu. Obseg izvoza je bil 0,4 milijona ton s 3-odstotnim deležem v svetovnem izvozu;
- med − 2. izvoznica na svetu. Obseg izvoza je bil 81.000 ton z 12-odstotnim deležem v svetovnem izvozu;
- orehi – 5. izvoznica na svetu. Obseg izvoza je bil 39.000 ton s 5-odstotnim deležem v svetovnem izvozu.
Pred začetkom vojne so bili glavni prodajni trgi za ukrajinske kmetijske proizvode Evropska unija (27,7 odstotka prihodkov od izvoza leta 2021), Bližnji vzhod (17,5 %), Afrika (13,5 %) in JV Azija (12,7 % ). Cene ukrajinskih proizvodov so ustrezale ravni svetovnih cen.
Kako razvita je bila živinoreja pred ruskim napadom? Ali je Ukrajina pred to vojno pokrivala svoje potrebe na področju živinoreje in kakšno je stanje danes?
Tradicionalno je bila živinoreja v Ukrajini v primerjavi s poljedelstvom manj razvita. Vendar je Ukrajina lahko v celoti pokrila svoje potrebe po različnih vrstah mesa, mlečnih izdelkih, jajcih itd. Hkrati je bila bolj razvita reja perutnine, Ukrajina je izvažala piščance, kokošja jajca in jajčne izdelke.
Zaradi vojne, ki jo je na ozemlju Ukrajine začela Rusija, se je število živine in perutnine zmanjšalo zaradi zasedbe dela ozemlja in prisilnih migracij pa se je zmanjšalo tudi prebivalstvo te države. Zato Ukrajina ta čas lahko zadovolji vse svoje potrebe, obseg proizvodnje glavnih vrst živinorejskih proizvodov pa se obnavlja.
Kmetovanje je po ruskem napadu na Ukrajino postalo nevarno delo. Kje je najteže? Veliko nevarnost predstavljajo mine. Kolikšna je površina polj ali rodovitne zemlje, ki je bila minirana?
Najnevarnejše je kmetovanje na osvobojenih ozemljih in ozemljih v bližini frontne črte. Na osvobojenih ozemljih je miniranje kmetijskih zemljišč velika težava. Ta čas gre za 470.000 hektarjev, katerih razminiranje bo trajalo več deset let. Na ozemljih, kjer v bližini potekajo sovražnosti, ostaja nevarnost obstreljevanja. Z logističnega vidika je tam izredno težko izvajati gospodarske dejavnosti, dostavljati sredstva za kmetovanje, na primer semena, in nato od tam odvažati pridelke.
Za lažjo predstavo: Koliko ljudi v Ukrajini se ukvarja s kmetijstvom in s tem preživlja svoje družine?
Leta 2021 je bilo v Ukrajini v kmetijstvu zaposlenih 2,7 milijona ljudi. Zdaj v kmetijskem sektorju močno primanjkuje osebja, saj so bili nekateri delavci mobilizirani; gre zlasti za traktoriste in upravljavce strojev, nekateri pa so se bili prisiljeni odseliti − zlasti z območij v bližini frontne črte. Za delo v kmetijstvu intenzivno iščejo kadre, vključujejo tudi mlade in ženske, vendar je še vedno težko opravljati kmetijska dela.
Uničenje Kakhovske elektrarne in Kakhovskega jezu sta terjala številna življenja, uničen pa je bil tudi namakalni sistem številnih polj. Koliko rodovitnih zemljišč je bilo uničenih in ali se je njihova rodovitnost zmanjšala? Koliko manjša bo letina v prihodnjih letih zaradi uničenja Kakhovskega jezu?
Uničenje Kakhovskega jezu je velik okoljski problem, ki je vplival tudi na kmetijske dejavnosti. Kakhovski kanal je namreč namakal več kot pol milijona kmetijskih zemljišč in poleg tega, da je zaradi uničenja jezu prišlo do izgube vode, so bili fizično uničeni tudi namakalni sistemi. Treba je omeniti, da je jug Ukrajine vsako leto bolj sušen, razpoložljivost namakalnih sistemov pa je bila eno glavnih jamstev za visoke pridelke. Zato bomo imeli na teh ozemljih vsako leto nižje in nižje kazalnike rodovitnosti, zaradi česar bomo izgubili več milijonov ton žita in oljnic.
Vsaj na začetku vojne je bilo v medijih veliko govora o tem, kako Rusija blokira izvoz žita iz Ukrajine in ga prodaja kot svojega. Razmere danes najbrž niso dosti drugačne. Za kakšne količine žita in drugih žitnih pridelkov gre?
Rusija izvaža žito, ki je bilo pridelano na zasedenih ozemljih. Ta čas je težko oceniti, koliko žita je pridelanega na ozemljih, ki niso pod nadzorom Ukrajine, vendar se ocene gibljejo med 12 in 15 milijoni ton. To je izredno težko spremljati, saj se žito najprej izvozi v Rusijo, nato pa se proda.
Večkrat smo prejeli informacije o uničenju silosov za skladiščenje žit zaradi obstreljevanja. O kakšnih količinah govorimo?
Pred začetkom vojne je Ukrajina lahko hkrati skladiščila 75,1 milijona ton žit, stročnic in oljnic. V vojni je bilo izgubljenih približno 10 milijonov ton zmogljivosti skladišč. Nekateri silosi so začasno zasedeni, nekateri so uničeni, nekateri poškodovani. Silosi, ki so bili v bližini frontne črte ali v bližini morskih in rečnih pristanišč, so utrpeli škodo zaradi obstreljevanja. Na ta način so Rusi poskušali preprečiti ukrajinski izvoz po morju.
Zdaj (na dan 26. 3., op. a.) ukrajinsko žito blokirajo tudi poljski kmetje na meji s Poljsko. Kolikšna je škoda za Ukrajino? Kako bi bilo treba ta problem rešiti?
Dejansko so se precej nestabilne razmere na agrarnem področju med Ukrajino in Poljsko začele že leta 2023. Takrat, aprila 2023, je Poljska enostransko uvedla prepoved uvoza in tranzita nekaterih vrst kmetijskih in živilskih proizvodov ukrajinske proizvodnje prek svojega ozemlja.
Kar zadeva zadnje proteste poljskih kmetov na ukrajinsko-poljski meji, so se ti začeli v začetku februarja 2024 in dejansko še vedno trajajo (na dan 26. 3. 2024, op. p). Poleg tega poljski kmetje blokirajo mejne prehode in tako preprečujejo tovornjakom z obeh strani, včasih pa tudi potniškemu prometu, da bi prosto prečkal mejo. Glede na odvisnost ukrajinskega uvoza in izvoza od kopenskih poti, zlasti s Poljsko, takšne blokade povzročajo velike gospodarske izgube. Tako je bil po besedah vodje davčnega odbora vrhovne rade ukrajinski proračun februarja prikrajšan za 7,7 milijarde UAH (ukrajinskih grivn, op. p), obstaja pa tveganje, da bo marca izguba znašala 6,5 milijarde UAH. Za državo, ki se brani v vojni, so takšne izgube zelo velike.
Zato je treba vprašanje blokade meje s strani protestnikov čim prej rešiti. Prav tako je pomembno, da se blokade meje ne bi pojavljale med drugimi protesti na Poljskem, saj to ne škodi le ukrajinskemu gospodarstvu, temveč tudi podjetjem v EU, ki svoje izdelke izvažajo v Ukrajino, vključno s Poljsko.
Tako poljski kmetje kot kmetje v EU želijo, da se ukrajinsko žito ne izvaža v EU, ampak v tretje države, ker ukrajinsko žito znižuje njihove cene. Kaj menite o tem? Je to mogoče? Kakšna bi bila najboljša rešitev?
Glede izvoza ukrajinskega žita v tretje države lahko povemo naslednje: od začetka obsežne invazije so bila ukrajinska morska pristanišča blokirana, donavska pristanišča niso mogla pretovoriti velikih količin žita in olja, količina pridelkov v notranjosti države je bila precejšnja, mednarodni trgovci pa so prekinili svoje delo. Skladno s tem so morali ukrajinski kmetje svoje lastne proizvode prodajati kamor koli, da bi dobili vsaj nekaj dohodka za nadaljevanje kmetovanja.
V prvih mesecih vojne so bile glavne pretovorne točke za ukrajinsko žito Poljska, Madžarska, Slovaška, Romunija in Bolgarija. A sta se z nadaljnjim razvojem ukrajinskih donavskih pristanišč, uvedbo črnomorske žitne iniciative in pozneje z odblokiranjem ukrajinskih morskih pristanišč izvoz in tranzit žita in olja začela postopoma zmanjševati. Nadaljnje delovanje ukrajinskih morskih pristanišč je zagotovilo, da bo Ukrajina še naprej lahko izvažala na svoje tradicionalne prodajne trge. Hkrati je treba vedeti, da so na seznamu tradicionalnih ukrajinskih prodajnih trgov tudi južnoevropske države, kamor Ukrajina že leta dobavlja svoje pridelke.
Ali in kako ukrajinsko žito vpliva na cene žita v EU?
Cena žita na trgu EU se oblikuje glede na povpraševanje in ponudbo tega pridelka v EU in glede na svetovne trende. Skladno s tem se je svetovni trg žita ob začetku vojne v Ukrajini takoj odzval z znatnim povečanjem cen, saj se je zaradi pomanjkanja ukrajinskega žita na svetovnem trgu povečalo povpraševanje in hkrati zmanjšala ponudba. Ko se je izvoz žita iz Ukrajine delno obnovil (po poti solidarnosti in po morju), je cena začela postopoma padati. K nadaljnjemu padcu cen so pripomogli tudi dejavniki, kot so lanske bogate letine v državah Južne Amerike in v EU ter napovedi za podobno velike letine že letos v istih državah Južne Amerike.
Zato je postopen padec cen v svetu in v EU naraven in ga ni mogoče pripisati samo ukrajinskemu žitu. Kar zadeva države EU, ki mejijo na Ukrajino, so bile tam razmere nekoliko drugačne: konec leta 2022 in v začetku leta 2023 se je obseg uvoza proizvodov iz Ukrajine v te države EU res znatno povečal, kar je seveda vplivalo na raven cen žita v teh državah. Vendar pa od 15. aprila 2023 ukrajinskega žita na Poljskem, Madžarskem in Slovaškem ni mogoče fizično distribuirati. Ukrajinsko žito tako potuje skozi te države in nikakor ne vpliva na raven cen na teh trgih. Zato se cena na trgu teh držav oblikuje izključno zaradi svetovnih trendov ter domače ponudbe in povpraševanja.
Kako vidite prihodnost ukrajinskega kmetijstva?
Za zdaj je prihodnost ukrajinskega kmetijskega sektorja videti nejasna. Velik del ukrajinskih obdelovalnih površin je pod rusko okupacijo, zemljišča v regijah ob frontni črti so minirana ali pa so vsa razkopana in razbrazdana od strelov in eksplozij. Tudi splošni gospodarski kazalniki ukrajinskega kmetijstva niso najboljši: ukrajinski kmetijski proizvajalci že tretje leto zapored beležijo izgube, zmanjšujejo se tudi naložbe v kmetijstvo, raven proizvodnje pa pada. Po podatkih iz marca 2024 je ukrajinski kmetijski sektor v dveh letih vojne utrpel za 80 milijard USD neposredne in posredne škode. Zato lahko še danes rečemo, da ukrajinski kmetijski sektor med vojno preživi izključno zaradi svoje učinkovitosti, vendar je to z vsakim dnem vojne težje.
Vseeno pa zagotovo vemo, da je prihodnost ukrajinskega kmetijskega sektorja v EU – kljub vojni ukrajinska vlada še naprej uvaja evropsko zakonodajo tudi na področju kmetijsko-živilske proizvodnje.
Lucija Kavčič