“V desetih letih sodnih procesov se je poleg tega po njegovih besedah nabralo kar precej stroškov z odvetniki in sodišči,” je poudaril Bor Bitenc. V Lekarni Bitenc so izrazili zadovoljstvo, ker je vrhovno sodišče ob ponovnem odločanju o sporu med Molom in lekarno presodilo, da odpoved koncesijske pogodbe ni bila zakonita. Po vseh teh letih se je vendarle izkazalo, da Mol ne more brez razloga odpovedati koncesije.
Za lastnike Lekarne Bitenc je končana desetletna sodna bitka, saj je Vrhovno sodišče tokrat glede spora med Mestno občino Ljubljana (Mol) in Lekarno Bitenc odločilo, da odpoved koncesijske pogodbe ni bila zakonita. Kot so zapisali na spletni strani sodišča, lekarniška dejavnost predstavlja socialno javno službo, zato se v tem primeru ni mogoče neposredno opreti na določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
Po Bitenčevih besedah do Mola nimajo več odprtih odškodninskih zahtevkov. So pa po sporu, ki je bil rešen na upravnem sodišču, od Mola že prejeli okoli 20 tisoč evrov odškodnine zaradi izpada dohodka v času, ko je bila lekarna po krivdi občine en teden zaprta. Tako zdaj še razmišljajo, na kakšen način izterjati odškodnino za lani, ko je bila Lekarna Bitenc zaprta ves mesec, ker je pogodbo odpovedal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tedaj je nastalo za okoli 100 tisoč evrov škode, je opozoril.
Od nezakonite odpovedi do pravične razsodbe debelih 10 let
Mol je sicer kot koncendent 8. junija 1999 izdal odločbo, s katero je Lekarni Bitenc podelil koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti. Koncesijo je podelil za nedoločen čas, na podlagi izdane odločbe pa sta stranki 16. julija 1999 sklenili pogodbo o koncesiji za opravljanje lekarniške dejavnosti, prav tako za nedoločen čas. Mol je nato 6. aprila 2009 lekarni enostransko in brez razloga odpovedal koncesijsko pogodbo. Vrhovno sodišče se je, ko je prvič odločalo o zakonitosti odpovedi koncesijske pogodbe, postavilo na stališče, da je odpoved tipična oblika prenehanja trajnega pogodbenega razmerja. Svojo odločitev je oprlo na določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe in sprva odločilo, da lahko lekarniška koncesija preneha tudi po diskrecijski volji koncendenta, torej Mola. Lekarna Bitenc se je zato obrnila na ustavno sodišče. To se do upravičenosti lekarne do koncesije ni opredeljevalo. Je pa poudarilo, da bi moralo vrhovno sodišče upoštevati tudi sodbo upravnega sodišča, ki je pred tem razsodilo, da se lahko koncesija vzame iz krivdnih razlogov na strani lekarne, teh pa ni bilo. Vrhovno sodišče je tako o primeru odločalo ponovno. Tokrat je izhajalo iz presoje, da lekarniška dejavnost predstavlja socialno javno službo, zato določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, niso neposredno uporabljive in ni zakonske podlage za enostransko odpoved koncesijske pogodbe.
Peter Truden