V oddaji Tema dneva je novinarka Aleksandra Jug gostila predsednico preiskovalne komisije DZ Alenko Jeraj (SDS), ki je podrobno predstavila ugotovitve vmesnega poročila o primerih domnevno ukradenih otrok v porodnišnicah. Komisija, ustanovljena aprila 2024, je obravnavala 27 primerov in na več kot 40 sejah zaslišala številne priče, vključno z materami in zdravstvenim osebjem.
Delo je zajeto na skoraj 400 straneh, a v državnem zboru poročilo ni bilo sprejeto – poslanci Gibanja Svobode so glasovali proti, Levica se je vzdržala, medtem ko so ga podprli poslanci SDS, NSi in SD.
“Mi smo na nekaj več kot 40 sejah zaslišali ogromno prič – najprej mamice, nato tudi zdravnike in druge,” je uvodoma poudarila Alenka Jeraj. Prvi del poročila opisuje postopke, drugi pa bistvene ugotovitve. “Ugotovili smo namreč veliko nepravilnosti v dokumentaciji.” Po njenih besedah bi moral postopek ob rojstvu in morebitni smrti otroka potekati po strogih pravilih: vpis v sezname, obvezna obdukcija v primeru smrti, odvzem parafinskih vzorcev za hrambo 30–40 let in pokop v sodelovanju s pogrebno službo. Vendar realnost kaže drugače.
“Mi pa ugotavljamo – ker opisujemo vsak posamezni primer in zraven dodamo tabelico, kateri dokumenti so prisotni in kateri manjkajo –, da če bi šlo vse po predpisih, bi moralo biti vse to prisotno. V resnici pa je veliko dokumentacije pomanjkljive: ni prečrtano, je popravljeno, ni podpisov zdravnikov, ni žigov, pojavljajo se dvojne prijave rojstev, napačni datumi rojstev, napačni datumi smrti in podobno. To seveda kaže, da se je dogajalo nekaj, kar ni bilo v redu,” je pojasnila.
Najbolj boleča ugotovitev je odsotnost grobov. “Največji problem pa je, da večina teh otrok nima grobov. Torej, če so sploh prišli na obdukcijo, ne vemo, kaj se je z njimi zgodilo potem. Zato se mame seveda dvomijo – nimajo groba, kamor bi šle prižgati svečo.” Jerajeva se sklicuje na sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice proti Hrvaški in Srbiji: “Evropsko sodišče za človekove pravice je povedalo, da je bila kršena pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter da so države dolžne staršem povedati, kaj se je zgodilo z njihovim otrokom oziroma kje je pokopan – če ni pokopan in če ni umrl, pa kje potem živi.”
Starši, zlasti matere, ostajajo prepričani, da so njihovi otroci živi. “Predvsem pa imajo matere občutek, da je otrok živ, in ne morejo niti prižgati svečke, ker so prepričane, da je živ.”
Primerjava z nespornimi primeri pokaže neskladja – na Žalah obstajajo evidence, pri teh primerih pa pogosto ne. “Pri “naših” otrocih pa v seznamih na Žalah marsikaterega ni, čeprav so poimensko navedeni.” Dodatno zaskrbljujejo popravljeni dokumenti, npr. “Imamo pa tudi primer popravljenega obdukcijskega zapisnika: otroček se je rodil s 2,2 kg, v zapisniku pa piše 1,2 kg – lahko domnevamo, da gre za podatke drugega otroka,” nadaljuje.
Najbolj napreden primer je ekshumacija groba deklice iz leta 1983
“Najdlje smo prišli pri enem primeru, kjer je bila opravljena ekshumacija groba.” Starši so dobili zaprto krsto, trupla niso videli. Po izkopu so našli okostje, vzeli vzorce za DNK, mama je dala svoj vzorec. “Čakamo rezultat DNK. Če se izkaže, da gre za njihovo punčko, bo grob pokopan nazaj in starši bodo imeli zaključek. Če ne, pa smo kriminalistom jasno povedali, da gre za dokaze in da je treba nadaljevati preiskavo.” Zapestnica z kovinsko zaponko vzbuja dodatna vprašanja, saj naj bi bile takrat v uporabi le plastične.
Jerajeva je izrazila razočaranje nad odzivom v DZ. “Bila sem šokirana nad odzivom Gibanja Svobode – niso sodelovali v komisiji, verjetno poročila niso prebrali.” Dodala je: “Predsednica DZ, ki je pravnica, je komisijo obtožila oskrunjanja groba – čeprav bi kot pravnica morala vedeti, da komisija ne more sama izkopati groba, ampak to odredi preiskovalni sodnik, ki je očitno ocenil, da obstaja sum.”
Poudarila je apolitičnost teme: “Trudili smo se delati strokovno, brez politike – gre za temo, ki ni vezana na nobeno stranko, ampak za dolžnost države, da pomaga staršem priti do resnice.” Spomnila se je obljube predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič predstavnikom društva Izgubljeni otroci: “Leta 2024 so predstavniki društva Izgubljeni otroci obiskali predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič – obljubila jim je pomoč. Zato je bilo res šokantno.” Komisija je predlagala tri sklepe – pošiljanje poročila tožilcu, obveščanje DZ o napredku in nadaljevanje v novem mandatu –, a so bili zavrnjeni: “Upam, da bo v naslednjem sklicu dovolj treznih ljudi, da bodo ustanovili novo komisijo.”
Zaslišani zdravniki večinoma zanikajo nepravilnosti, a Jerajeva opaža: “nekatera pričanja so bila po našem mnenju neprepričljiva.” Primer mlade pediatrinje kaže na morebitne nepravilnosti: otrok je ponoči umrl, ona pa ni bila obveščena. “Preverjamo vse informacije, dopuščamo možnost napak, a ko je pri toliko primerih polno nepravilnosti, je to res čudno.” Tema ostaja odprta, poročilo pa javno dostopno na spletnih straneh DZ. Starši še vedno čakajo na odgovore.
A.H.