600-letnica župnije Gorenja vas – Poljane: Občani se spominjajo tudi hudih komunističnih zločinov iz druge svetovne vojne, ko so jim porušili cerkev

Datum:

V občini Gorenja vas – Poljane ta teden praznujejo 600-letnico župnije, kar bodo danes obeležili tudi s sveto mašo. V občini, kjer je župan že vrsto let Milan Čadež, od koder prihaja tudi poslanec Slovenske demokratske stranke (SDS) Žan Mahnič, sicer tudi predsednik Odbora za obrambo, imajo po najnovejših podatkih tudi najvišjo rodnost na prebivalca v celotni državi, a razmere v Gorenji vasi niso bile vedno tako idealne. Med drugo svetovno vojno je bila namreč vas žrtev peklenskega komunističnega načrta, da se bogoskruni in uniči vse cerkve na Gorenjskem. O tem priča tudi pisanje tedanjih časnikov na Slovenskem, kot je članek časopisa Slovenski dom iz 2. decembra leta 1944.

“Ko so komunisti pri svojem delu spredvideli, da ni dobro, četudi na zunaj kažejo sovraštvo, do vere in vsega, kar je zvezano z njo, so v OF spremenili taktiko in govorili, da so za svobodo vere. To se je dogajalo na Dolenjskem in to se zdaj dogaja tudi na Gorenjskem. Oblekli so ovčje kožuhe, da bi ljudi preslepili in postali namah celo pobožni. Ljudem dopovedujejo, da niso proti veri, da spoštujejo vse, kar je božjega in podobno. V svoji politični pobožnosti so šli celo tako daleč, da skupaj z ljudmi molijo rožni venec, večerne molitve, pri jedi se križajo,” piše Slovenski dom.

Župnija Trata – Gorenja vas (Foto: zupnija-gorenja-vas.rkc.si)

Pisal se je 8. junij leta 1944, ko so “osvoboditelji” vpadli v samostan, kjer so vaški fantje “vahtali” mrliča. “Niso prišli zato, da bi zmolili očenaš za dušo pokojnika. Mrkih izrazov na obrazu so povedali, da bo nocoj velesovski samostan zletel v zrak. Ljudje so se zgrozili med pošastnim skrunjenjem Marijinega svetišča in so prosili komuniste, naj tega ne storijo,” lahko preberemo v omenjenem časopisu. Niso poslušali. Njihove besede so bile zelo jasne: “Vse skupaj se minira, Mariji se da pa šus …”

Župnija Trata – Gorenja vas (Foto: zupnija-gorenja-vas.rkc.si)

Grozodejstva komunistov, ko sleherni ostane brez besed
Kdo ne pozna čudovite Poljanske doline, ki je zarezana med gorenjske hribe od Škofje Loke tja do Žirov? Najhujši od komunističnih zločinov je ravno ta, ki se je v naslednjih dneh zgodil v Poljanski dolini. Nikjer na Slovenskem se namreč komunistično divjaštvo ni razgalilo tako strahotno, kakor prav v Poljanah. Pisal se je 27. oktober leta 1944, ko so vas komunisti napadli z granatami, obkolili cerkev, v katero so se skrili prestrašeni vaščani, nato pa jo minirali in vdrli vanjo. Ko so bili enkrat v cerkvi, so razbijali vsevprek. Ministrante so razsekali s sekirami, enaka usoda je čakala tudi duhovnike in druge vernike.

Še isto noč so zagorele tudi okoliške hiše, naslednji dan pa so se lotili od cerkve nekoliko bolj oddaljenih. Z minami so obmetavali hišo, v kateri je bila celotna posadka, ki je poskušala ubraniti vas. Ko so jih vse pobili, je še isti dan zagorelo tudi poljansko župnišče, pa lokalna osnovna šola, pošta in še nekaj drugih okoliških stavb.

“Ko je bilo zločinsko, roparsko delo v Poljanah opravljeno, so tolovaji s seboj odgnali še nekaj žena in deklet in si sicer samo zaradi tega, ker so jih prosile, naj jim vendar puste vsaj toliko, da bodo enkrat imele za v lonec. Nekaj od teh se je vrnilo, usoda ostalih ostaja neznana,” je še pisal Slovenski dom. Pozneje so vse te zločine poskušali naprtiti domobrancem, a na Gorenjskem nikoli niso pozabili, kdo v resnici stoji za okrutnimi dejanji.

T. F.

Sorodno

Zadnji prispevki

Odprto pismo voditeljem države, parlamenta in vlade

"Prosim Vas, da v okviru svojih pristojnosti posvetite pozornost...

3,6-milijonski trik Svobode in Levice

Ocenjeni stroški skupne izvedbe volitev in treh referendumov znašajo...

Strah levice pred evropskimi volitvami je velik; njihove ključne teme propadle

Za aktivizmom Nike Kovač o "dostopnosti splava" pred evropskimi...

[Video] “Zelena” zvezdnica Taylor Swift z zasebnim letalom sedemkrat poletela okoli sveta

Študent računalništva iz Floride navkljub grožnjam s tožbo še...