“Na referendumu, predvidenem za 6. december 2026, ne bo šlo zgolj za posamezne člene interventnega zakona. V ospredju bo širše vprašanje: kakšno gospodarsko in razvojno prihodnost želimo za Slovenijo, ali želimo Slovenijo, ki bo ustvarila pogoje za nova delovna mesta, spodbujala podjetnost in znala zadržati svoje najboljše kadre?” je bil tekom razprave o predlogu odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije jasen poslanec SDS Rado Gladek. Da gre za razvojni zakon, ne pa za zakon za bogate, so jasni na finančnem ministrstvu.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je na konkretnem primeru pojasnil, kaj razvojni zakon pomeni za en dan ene slovenske družine in za gospodarstvo. “Zjutraj mama v trgovini kupi kruh, sadje, jajca. Kruh je za tretjino dražji od leta 2022, razvojni zakon trajno zniža DDV za kruh, mleko, meso, sadje, jajca, zelenjavo, olje, sladkor. Tako da to ni luksuz. To so osnovna živila. Dopoldne oče obrtnik v slabem letu zasluži okoli minimalne plače, državi za prispevke plača okoli 650 evrov na mesec. Po novem bo plačal okoli 250 evrov. To je razlika med tem, ali zapre dejavnost ali zaposli novega delavca oziroma vajenca,” je pojasnil.
V nadaljevanju je navedel primer babice, upokojenke, ki je medicinska sestra in bi rada pomagala na oddelku, kjer kadra primanjkuje. Medtem ko si država danes za to vzame večji del pokojnine, se bo to ob uveljavitvi zakona spremenilo. Prejemala bo namreč polno plačo in celo pokojnino, prav tako pa se ji ne bo trgal prispevek za dolgotrajno oskrbo. “Popoldne dedek ima napotnico in čaka. Prejšnja vlada je v prvem letu za krajšanje čakalnih vrst porabila okoli 137 milijonov evrov, vrste pa so bile najdaljše v zgodovini. Denarja ni manjkalo, manjkalo je pameti. Po novem bodo lahko zdravniki s soglasjem delali več, vsaka dodatna ura za zdravnika je en dedek manj v čakalni vrsti.” V zvezi s 27-letnim sinom, ki išče stanovanje, je pojasnil, da bo lastnik, ki stanovanje odda mlademu do 30. leta ali družini z otrokom, plačal 5 namesto 25 odstotkov davka. “Ko družina prižge luč, opere nekaj, se ogreva, bo lahko vlada za devet mesecev znižala DDV za elektriko, plin, drva na devet pa pol odstotkov. Hči je inženirka, odgovarja podjetju, ki piše iz Gradca, ki ji ponuja delo. Avstrija ima kapico na prispevke pri 6930 evrih. Predlog zakona uvaja pri 7500 evrih. Hči želimo obdržati doma,” je še nanizal in sklenil, da je to razvojni zakon, zakon za to družino in zakon za gospodarstvo, ne pa zakon za bogate.
To je razvojni zakon. Zakon za ljudi in za gospodarstvo. 👇🇸🇮 https://t.co/log3xasVOZ
— SDS (@strankaSDS) October 16, 2026
Pridobili bodo tudi kmetje
Papež je opomnil, da se naša država med državami OECD uvršča med države z najvišjim davčnim primežem. “Industrijska proizvodnja je padla, padamo na konkurenčnosti. Podjetja kot največjo oviro navajajo stroške dela in pomanjkanje delavcev,” je navedel in dodal, da razvojni zakon odgovarja na to: kapica namreč podjetjem pomaga obdržati strokovnjake, polna pokojnina vrača na trg dela izkušene ljudi, mladi podjetniki dobijo nižje prispevke in enostaven sistem normiranih stroškov. Omenil je, da bodo pridobili tudi kmetje, in sicer nižji DDV na semena in gnojila. Sicer pa po njegovih besedah razvojni zakon daje tudi sporočilo vlagateljem, da Slovenija razbremenjuje delo in pravila veljajo za vse.
Janez Žakelj iz Poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS je spomnil, da je Golobova koalicija stalno višala davke, obremenjevala podjetništvo, omejevala delo zdravnikov, si izmišljala nove birokratske obremenitve, višala davke in prispevke, razveljavila dohodninsko reformo prejšnje vlade in znižala neto dohodke vseh zaposlenih. “Na lestvici konkurenčnosti smo strmoglavili za 11 mest, dobili smo za milijardo in pol novih davčnih obremenitev na leto. V času vlade Roberta Goloba se je javno trošenje povečalo za dve odstotni točki in že skoraj doseglo polovico vsega, kar kot družba ustvarimo,” je bil kritičen.
Nikomur se nič ne jemlje
Poslanec je opomnil, da denar ne raste na drevesu, ampak ga morajo ustvariti podjetja z večjo produktivnostjo. Za to pa podjetja seveda potrebujejo prave ljudi, za katere podjetja tekmujejo tudi na mednarodnem trgu. “Potem ko je prejšnja koalicija vsako leto ljudem in gospodarstvu naložila za milijardo in pol novih davkov, se ni spraševala, kje bomo vzeli. Ko ste sprejeli plačno reformo, težko milijardo in pol, se niste spraševali, kje boste za to vzeli denar, ko ste tik pred novim letom naložili plačilo zimskega dodatka, podjetje ni nihče vprašal, kje bodo za to dobili sredstva.” Po njegovih besedah država po obdobju prejšnje vlade pobere za skoraj deset milijard več davkov in prispevkov kot leta 2022. Če se prilivi iz davkov in prispevkov povečajo za skoraj deset milijard, je prepričan, da se bo našlo tudi pol milijarde ali eno milijardo za njihovo zmanjševanje. “Država torej pobere vedno več in čas je, da del tega namenimo tudi za razbremenitev tistih, ki vsako leto največ vplačujejo.” Pravi, da ta predlog nikomur nič ne jemlje. “Daje upokojencem, ki jih je z novim prispevkom obdavčila Golobova vlada, razbremenjuje obdavčitev najemnin za mlade družine, spodbuja malo podjetništvo, niža cene osnovnih živil, niža cene elektrike, drv in plina, upokojencem omogoča, da delajo še naprej in prejemajo zasluženo pokojnino, zdravnikom pa omogoča, da delajo in s tem pomagajo krajšati čakalne vrste,” je bil jasen.
RTV prisluhnila očitkom opozicije
Ker je imel državni sekretar na ministrstvu za finance Papež na prenosnem računalniku nalepko, ki volivce nagovarja h glasovanju za zakon, in je sedel za govorci, ki so predstavljali stališča poslanskih skupin, so poslanci opozicije predlagali, da naj jo umakne. Ker je tekom govora poslanca Žaklja Papež prenosnik postavil v kader, je javna RTVS pričela govorce snemati s strani. Potem ko je poslanka SD Andreja Katič prosila za zaščito poslancev, je poslanec SDS Žan Mahnič iz SDS ocenil, da je ne potrebujejo, ker jih ščiti RTV. “RTV je ponovno dokazala, da služi vam, da je v popolnih rokah, absolutnih rokah slovenske politične levice in da že aktivno sodeluje v tej referendumski kampanji, čeprav se niti začela ni,” je bil jasen. Podpredsednik DZ Danijel Krivec je opozicijo opomnil, da zaenkrat še nismo v volilni kampanji, tako da ne gre za nobene kršitve.
Dragi RTV, lahko menjate kamere in manipulirate, kot dobro znate. Resnice ne boste utišali. ZA RAZVOJ SLOVENIJE‼️ https://t.co/qps1pGhrmO
— SDS (@strankaSDS) October 16, 2026
Da ljudje potrebujejo “Slovenijo, v kateri jim po plačilu položnic in nakupu hrane ostane dovolj za dostojno življenje, v kateri si mladi lahko ustvarijo dom, podjetniki razvijajo svojo dejavnost, delo in znanje pa odpirata pot do boljše prihodnosti”, je po navedbah STA izpostavil Dejan Zakrajšek iz Demokratov. Konkretne rešitve, ki jih zakon prinaša ljudem in gospodarstvu, predstavljajo razlog, čemu v stranki podpirajo zakon. “Slovenija ne potrebuje države, ki ljudem vzame čim več in jim nato vrača v obliki različnih ukrepov. Potrebuje državo, ki ljudem pusti več njihovega zaslužka, podjetnikom omogoča razvoj, delavcem zagotavlja pošteno plačilo, družinam pa večjo finančno varnost,” je bil jasen poslanec Resni.ce Nedeljko Todorović.
Rado Gladek iz SDS je spomnil, da so volivke in volivci na zadnjih parlamentarnih volitvah poslali jasno sporočilo, in sicer, da so prejšnji vladi odrekli zaupanje in odprli pot spremembam. “Ljudje so se naveličali praznih obljub, novih davčnih obremenitev in politike, ki je namesto ustvarjanja pogojev za razvoj vse prepogosto zavirala podjetnost, delo in ustvarjalnost.” Omenil je, da je sprejetje interventnega zakona naletelo na odločno nasprotovanje levega političnega pola in nekaterih sindikalnih central, ki delujejo kot podaljšana roka politike. “Ob tem se upravičeno zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da prav organizacije, ki naj bi zastopale interese zaposlenih, zbirajo podpise proti zakonu, ki naj bi zaposlenim omogočil, da jim od njihovega dela ostane več. Nasprotujejo zakonu, ki med drugim prinaša razbremenitve dela in ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvoja.” Bolj problematično se mu zdi, ko se politična razprava spremeni v strašenje ljudi z izgubo njihovih pravic.
Interventni zakon za razvoj Slovenije je po besedah poslanca zakon za ljudi, ki delajo, ustvarjajo in želijo več od svojega dela tudi obdržati. V luči očitkov, da gre za zakon za bogate, je omenil: “Ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za popoldanske espeje, kmete, sobodajalce in upokojence. So to po vaše bogataši? Uvedba mikro espeja za prihodke do približno 18.000 evrov letno. So to bogataši? Znižanje DDV za osnovna živila. Je osnovna hrana privilegij bogatih? Znižanje DDV na energente. So ogrevanje, elektrika in plin luksuz? To niso ukrepi za bogate, to so ukrepi za normalno življenje,” je med drugim nanizal.
Slovenija mora biti država priložnosti, ki zna nagraditi delo
V zvezi z razvojno kapico pri 7500 evrih bruto, ki jo zakon uvaja, je pojasnil, da je tu govora o omejitvi osnove za obračun socialnih prispevkov, ki bi zmanjšala obremenitev najvišjih plač in stroške zaposlovanja visoko usposobljenih kadrov. “Pri tem ne smemo pozabiti, da slovenska podjetja za svoje strokovnjake, inženirje, raziskovalce, razvijalce tekmujejo na mednarodnem trgu dela. To niso samo ljudje z visokimi plačami, to so tudi ljudje, katerih znanje in delo lahko ustvarjata nova delovna mesta, inovacije in višjo dodano vrednost,” je opomnil. Slovenija se po njegovih besedah sooča z izzivom odseljevanja domačih izobraženih kadrov, hkrati pa mora izboljšati svojo sposobnost privabljanja visoko usposobljenih strokovnjakov iz tujine. Čeprav razvojna kapica sama po sebi ne bo rešila vseh težav, lahko predstavlja enega izmed ukrepov širše politike, ki spodbuja nastajanje bolje plačanih delovnih mest, krepi konkurenčnost gospodarstva in ustvarja pogoje, da bodo ljudje svojo poklicno prihodnost gradili v Sloveniji. Poslanec SDS verjame, da se bodo volivke in volivci 6. decembra odločili za vizijo Slovenije, ki spodbuja delo, podjetnost, gospodarsko rast in nova delovna mesta. “Naša zaveza ostaja jasna, Slovenija mora biti država priložnosti, ki zna zadržati svoje mlade, nagraditi delo in ustvarjati pogoje za razvoj. 6. decembra bodo imeli zadnjo besedo državljani,” je navedel in dodal, da bo njihova odločitev predstavljala pomembno sporočilo, v katero želijo usmeriti prihodnost Slovenije.
Ž. N.