Direktorja Gen-I Sonce Gregorja Hudohmeta so v Romuniji zaradi suma zahtevanja okoli 450.000 evrov podkupnine v zvezi z več kot 22-milijonskim projektom baterijskega hranilnika ujeli ne le s prisluhi, temveč tudi s skrito kamero, je v oddaji razkrila ekipa Tarče. Te ugotovitve, ki so bile med kampanjo večkrat omenjene v povezavi s parlamentarno preiskavo, bi morale priti s strani Tarče pred volivce že pred zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi 11. oktobra – ne šele potem, ko je referendum že mimo in je bila novela z večino proti zavrnjena.
Ekipa Tarče je v Bukarešti pridobila sodni spis o priporu in obiskala lokacije vpletenih podjetij. 24. septembra se je pred poslovno halo srečal Hudohmet z Leonom Arhirejem (lastnikom romunske družbe Waldevar Energy), ki je sodeloval s protikorupcijskim tožilstvom DNA in imel skrito kamero.
Hudohmet je zapisal zahtevo za 2-odstotno provizijo posla, ki jo je Arhire potrdil, denar pa naj bi šel prek domnevno fiktivne pogodbe na podjetje Smart Green Design. Naslednji dan (25. septembra) so aretirali Hudohmeta in Cristiana Dragomirja (iz Waldevarja), oba osumljena jemanja podkupnine, sodišče jima je odredilo 30-dnevni pripor, pritožba pa je bila zavrnjena.
Projekt se nanaša na baterijski hranilnik v Gheorgheniju
Gen-I Sonce je posel izvajalo prek hčerinskega podjetja R-Energy 8, katerega sedež je v stanovanjski stavbi brez vidnih oznak podjetja. Iz slovenskega Gen-I Sonce je letos v to podjetje steklo okoli 6,5 milijona evrov. Smart Green Design, domnevna vmesna postaja za podkupnino, je prav tako registrirana na stanovanjskem naslovu, njen direktor Adrian Fratean pa je v izjavah potrdil, da je Hudohmet zahteval 450.000 evrov in da mu je Dragomir pri tem pomagal.
Hudohmet je direktor Gen-I Sonce že osem let in se pojavlja kot zastopnik v več hčerinskih družbah. V Gen-I so po aretaciji odredili revizijo posla in imenovali začasna direktorja, tudi pri nas je bil sprožen predkazenski postopek.
Romunija je za Gen-I že dlje časa občutljiva tema, povezana tudi z vprašanji okoli nekdanjega romunskega računa Roberta Goloba. Afera je bila med kampanjo za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi večkrat izpostavljena, zato je milo rečeno – časovni termin oddaje Tarča – pozen. Novela, ki jo je predlagala tedanja koalicija (SDS in partnerji), bi omejila možnosti predhodnega sodnega varstva in tako pospešila delo preiskovalnih komisij, medtem ko so nasprotniki s svojo kampanjo “proti politični policiji” delali predvsem na tem, da zaščitijo Roberta Goloba in njegove rabote.
Tarča je znova popustila pod pritiski Roberta Golob?
Spomnimo, februarja 2026, tik pred začetkom predvolilnih soočenj, je odpadla načrtovana oddaja. Ekipa Tarče je na družbenih omrežjih zapisala, da jim nadrejeni niso dovolili predvajati oddaje v obliki, kot so jo načrtovali, in da so prejeli pisno opozorilo o mogočem ukrepanju zoper uredništvo. Načrtovani prispevek naj bi obravnaval povezave med politiko, državnimi podjetji in gospodarstvom, vključno z dopustovanjem Goloba in Tine Gaber na Ugljanu (hotel Stari dvor, povezave z Miho Piškurjem in podjetjem DC Limited, ki naj bi organiziralo lažne spletne profile v podporo Svobodi, Golobu in Gaberjevi), ter domnevnim kadrovskim vplivom Tine Gaber Golob na ministrstvu za kmetijstvo in v Darsu.
Vodstvo RTV je cenzuro zanikalo in trdilo, da gre za odsotnost v ekipi, direktorica TV Slovenija Ksenija Horvat pa je namigovanja o pritiskih označila za “manipulacijo in laž“, a je tokratna časovna razporeditev Tarčinega prispevka – šele po referendumu – odprla dvom v njihovo delovanje – zakaj ključne podrobnosti o tej aferi, ki zadeva državno podjetje in povezave z nekdanjo oblastjo, niso bile predstavljene pred glasovanjem. Volivci so o usodi zakona odločali brez teh konkretnih razkritij.
A.H.