Odbor Državnega zbora je potrdil predlog za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Glasovanje bo predvidoma potekalo v nedeljo, 6. decembra 2026. Predlog datuma izhaja iz gradiva za sejo odbora za finance in usklajenosti s kolegijem predsednika DZ Zorana Stevanovića. Formalno odločitev o razpisu bo sprejel še Državni zbor na izredni seji.
Državni sekretar, pristojen za javno premoženje in finančni sistem, Peter Papež je v zvezi s tem jasno povedal, da vlada k predlogu odloka nima pripomb, torej bodo 6. decembra ljudje odločali o razvojnem zakonu: “Naj pa odločajo o tem, kar v zakonu dejansko piše in kaj zakon dejansko prinaša, ne pa o strašenju opozicije, sindikatov in vlečenih nevladnih organizacij,” je poudaril in dodal, da v pojasnilu ne bo govoril o členih “ampak o tem, kaj ta zakon pomeni za upokojence, mlade, človeka namesto nekoga v čakalnici v zdravstveni ustanovi ter tudi za gospodarstvo.”
Papež je poudaril, da zakon ničesar ne jemlje, ne uvaja nobenega novega davka, ne uvaja novega prispevka in ne znižuje nobene pokojnine – prav nobene. Vsem nekaj daje in to ni zakon za bogate, to je zakon za ljudi. Med konkretnimi učinki je trajno znižanje DDV na osnovna živila (maslo, jajca, meso, sadje, zelenjava, olje, sladkor), kar ni luksuz, ampak vsebina vsake košarice. Kruh je danes statistično za tretjino dražji kot konec leta 2022, zato nižji DDV najbolj pomaga družinam in upokojencem. Zakon vladi omogoča znižanje DDV na drva ob hkratni regulaciji cen, da gre za znižanje za ljudi. Upokojencem se od pokojnine ne bo odtegnil prispevek za dolgotrajno oskrbo – pri pokojnini tisoč evrov to pomeni okoli 120 evrov več na leto.
Omogočen je tudi dvojni status: medicinska sestra, ki izpolnjuje pogoje in želi še delati, bo prejemala polno pokojnino in polno plačo. Za mlade in družine velja 5-odstotni davek namesto 25-odstotnega pri oddajanju stanovanja družini z otrokom ali mlademu do 30 let, kar spodbuja oddajanje praznih stanovanj. Normiranci dobijo ugodnejši sistem, zdravnikom pa se omogoči več dela, da se skrajšajo čakalne vrste. Razvojna oziroma socialna kapica pri 7.500 evrih bruto zadeva okoli 13 tisoč strokovnjakov, ki jih lovijo v Avstriji in drugih državah – namen je, da ostanejo doma, plačujejo prispevke in krepijo konkurenčno okolje.
ZAKON ZA LJUDI, ZA BOLJŠI ŽIVLJENJSKI STANDARD IN ZA RAZVOJ SLOVENIJE!
Razvojni zakon ljudem ničesar ne jemlje, ne uvaja novih davkov in ne znižuje pokojnin. Nasprotno – prinaša ukrepe, ki lahko izboljšajo življenje ljudi in razbremenijo gospodarstvo. https://t.co/qslowwXP6a
— Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) October 15, 2026
Manipulacije levice o zakonu in demanti
Levi politični pol, sindikati in povezane nevladne organizacije so od začetka širili navedbe, ki ne ustrezajo vsebini zakona. Papeževe razlage te navedbe neposredno demantirajo.
“To je zakon za bogate / nagradi samo najpremožnejše”
Trditev ne drži. Poleg že omenjenih ukrepov zakon znižuje najnižjo zavarovalno osnovo za samozaposlene in kmete z nizkimi prihodki (do 45 % minimalne plače), uvaja ugodnejše pogoje za mikro dejavnosti z nizkimi prihodki in ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za popoldanske s.p., sobodajalce in nekatere druge skupine z nizkimi dohodki. To so ukrepi, ki zadevajo samozaposlene, kmete in manjše dejavnosti, ne visokodohodkovne skupine. Kapica pri 7.500 evrih bruto mesečno po ocenah Fiskalnega sveta zadeva nekaj manj kot 13 tisoč zavezancev – gre za ohranjanje visokokvalificiranega kadra, ki sicer odhaja v tujino, kjer plačuje prispevke drugje.
“Zakon pomeni razkroj socialne države in ogroža financiranje zdravstva, šolstva in socialnih storitev”
Sindikati govorijo o “globoki luknji”. Zakon ne predpisuje nobenih rezov v javne storitve, ne znižuje pokojnin in ne uvaja novih dajatev. Predlagatelji so učinek ocenjevali okoli 571 milijonov evrov, nekatere ocene (vključno z dvojnim statusom) govorijo o višjih zneskih, a Fiskalni svet opozarja tudi na dinamične učinke: povečana aktivnost lahko dolgoročno nadomesti del izpada. Prejšnja vlada je govorila o okoli milijardi, a sedanja vlada poudarja, da bo javne finance skrbno spremljala. Za primerjavo: prenos prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno je prav tako povzročil izpad, ki ga takratni kritiki niso označevali za “razkroj”.
“Zakon je bil sprejet mimo socialnega dialoga in je parcialen/fiskalno nevaren”
Postopek je bil hitrejši, ker je bil predlog vložen pred oblikovanjem sedanje vlade. Vsebina pa neposredno naslavlja probleme, ki so se kopičili v preteklih letih (draginja osnovnih živil, visoka obremenitev dela, čakalne vrste). Ustavno sodišče je sklep o nedopustnosti referenduma razveljavilo prav zato, ker zakon vsebuje tudi pomembne nedavčne vsebine, zato se odloča o celoti.
“Največ bodo imeli delodajalci in kapital, navadni ljudje pa nič”
Delodajalske organizacije zakon podpirajo zaradi razbremenitve dela in administracije. Hkrati pa koristi neposredno potrošnikom (nižji DDV na hrano in možnost znižanja na energente), upokojencem (več na računu in možnost dvojnega statusa), mladim in družinam (nižji davek na najemnine, spodbuda oddajanja praznih stanovanj) ter samozaposlenim z nizkimi prihodki. Če zakon pade, te koristi odpadejo v celoti.
Papež je sklenil, da je referendum pokazatelj smeri: ali bomo stali na mestu ali bomo razvojno usmerjeni s stabilnim poslovnim okoljem. Zakon ne bo rešil vsega, bo pa pripomogel k izboljšanju standarda ljudi in stabilnosti za gospodarstvo.
A.H.