Potem ko je vlada Donalda Tuska v petek poskusila z močno oboroženimi policijskimi enotami prevzeti nadzor nad poljskim ustavnim sodiščem, prihaja na dan vse več informacij, da je šlo za skrbno načrtovano akcijo, ki je ni mogoče imenovati drugače kot – poskus državnega udara.
Neodvisni in konservativni mediji pišejo o “skrbno načrtovani operaciji”, pri čemer naj bi levičarska vlada računala, da bo prišlo do omejenega, a ne omembe vrednega odpora in da se Tusku zelo naklonjeni Bruselj ne bo odzval, kot se ni v primeru madžarskega premierja Pétra Magyarja, ko je uvajal zakone, ki se uporabljajo retroaktivno.
Predsedniku Nawrockemu Tuskovi poskušali preprečiti pristanek
Priprave na operacijo je razkril vodilni poljski časopis Rzeczpospolita. Po navedbah virov časopisa so bile odločitve sprejete na politični ravni, z načrti pa so bili seznanjeni le trije člani policijskega vodstva: načelnik nacionalne policije Marek Boroń, načelnik varšavske policije Krzysztof Ogroński in njegov namestnik Tomasz Znajdek. Tudi čas udara ni bil izbran naključno. Bilo je tik pred dnevom Vseh svetih, ko mnogi Poljaki odpotujejo h grobom svojih sorodnikov. Pomembno vlogo je imelo tudi načrtovano predsednikovo potovanje v tujino. Po navedbah virov Rzeczpospolite so odgovorni pričakovali omejen odpor na sodišču in niso predvideli, da bo predsednik Karol Nawrocki odpovedal državniški obisk Senegala.
Ko so ugotovili, da je predsednikovo letalo nad južno Španijo (v bližini Malage), približno na pol poti proti Senegalu (Dakarju), obrnilo in se je začelo vračati nazaj proti Varšavi, naj bi bil po navedbah TV Republika izdan ukaz, da se predsednikovemu letalu prepreči pristanek na vojaškem delu varšavskega letališča Okęcie. S tem bi Nawrockemu preprečili prihod v prestolnico. Načrt naj bi propadel, ker vojska ni hotela upoštevati tega ukaza. Informacije medija še niso uradno potrjene.
Sporen policijski ukaz
Pozornost je pritegnil policijski ukaz, ki je bil izdan v četrtek, 29. oktobra, dan pred operacijo. Dokument, ki ga je podpisal namestnik načelnika nacionalne policije Tomasz Michułka, regionalnim načelnikom policije nalaga, naj za takojšnje ukrepanje med 2. in 8. novembrom ohranjajo posebne policijske enote v polni pripravljenosti. Po poročanju portala InfoSecutity24 bi oprema policistov vključevala avtomatsko orožje, ostro strelivo, neprebojne jopiče, puške, solzivce, termovizijske kamere in opremo za nočno gledanje. Dejstvo, da bodo pripadniki policije za ravnanje z nemiri za tovrstne operacije opremljeni z avtomatskim orožjem, varnostni viri pri Rzeczpospoliti opisujejo kot nekaj, kar odstopa od standardov.
Ukaz je sprožil ugibanja, da se vlada pripravlja na najslabši možen scenarij, z obsežno policijsko akcijo in morebitnim oboroženim spopadom v Varšavi. Vodstvo policije je seveda zanikalo, da bi bil ukaz kakorkoli povezan z bojem za oblast nad ustavnim sodiščem. Po uradni razlagi gre pri mobilizaciji za grožnje s sabotažami in diverzantskimi akcijami. A več več policijskih virov, s katerimi se je medij pogovarjal, je podvomilo v uradno razlago, zakaj so izdali ukaz o mobilizaciji posebnih policijskih enot.
Kaj se je zgodilo?
Predsednik Nawrocki je letos sprejel zaprisego treh novih sodnikov, ki jih je izvolil poljski parlament (Sejm), in sicer Dariusza Szosteka, Magdalene Bentkowske in Sławomira Patyra, zaprisego petih sodnikov pa je zavrnil zaradi postopkovnih pomanjkljivosti in dvomov o izpolnjevanju pogojev. Do te točke je bilo vse v skladu z veljavno poljsko zakonodajo in ustavo, saj ima predsednik neodtujljivo pravico, da zavrne zaprisego. To ni bilo po godu Tusku in njegovi stranki Državljanska platforma (PO). so Organizirali so vzporedne prisege v Sejmu in teh pet sodnikov je priseglo z besedilom, da prisegajo »pred predsednikom« (čeprav ga ni bilo) in v prisotnosti notarja.
Predsednik sodišča Bogdan Święczkowski teh vzporednih priseg ni priznal kot veljavnih. Zakon o statusu sodnikov Ustavnega sodišča Poljske je namreč zelo jasen. Izrecno določa, da izvoljeni sodnik priseže pred predsednikom (»wobec Prezydenta«) ali v prisotnosti predsednika. To je ključna zakonska zahteva za nastanek »službenega razmerja«.
Kljub temu je Tuskova večina v sejmu (parlamentu) trdila, da so prisege veljavne, zato se je zdaj očitno odločila, da s silo prevzame ustavno sodišče. Sodnica Anna Korwin-Piotrowska, ki je ena od tistih sodnikov, katerih zaprisege Nawrocki ni sprejel, je čez noč suspendirala predsednika sodišča Bogdana Święczkowskega in njegovega namestnika, samo sebe pa razglasila za predsednico sodišča. To je objavila spletna stran ustavnega sodišča.
Prerivanje pred sodiščem
Hkrati je minister za pravosodje Waldemar Żurek zahteval odvzem imunitete Święczkowskemu in Sochańskemu. Policija je od vlade dobila ukaz, da zasede območje pred sodiščem in z motornimi enotami zavaruje vhod. Pred sodišče so medtem že prišli ljudje in protestirali proti pučističnemu prevzemu ustavnega sodišča. Protestniki, med njimi tudi poslanci PiS, so s kotno brusilko prerezali verigo na ograji. Święczkowski je poskušal vstopiti v svojo stavbo, a ga je policijski kordon ustavil.
🇵🇱 NOW IN POLAND: Polish patriotic protesters are demanding that Tusk, who is hiding in the Prime Minister’s office, be handed over to them.
Public anger is at its peak.
A situation like this has not occurred in Poland since the fall of the Eastern Bloc. https://t.co/pH7eIMG4xV
— 🇵🇱 Stańczyk (@NatConPatriot) October 31, 2026
Ko se je Nawrocki vrnil v Varšavo, se je postavil pred stavbo sodišča, vendar mu policija sprva ni dovolila vstopa. Ko je vendarle vstopil, je takoj razrešil pet sodnikov, ki so nezakonito prisegli, predsedniku ustavnega sodišča Święczkowskemu pa omogočil dostop do njegove pisarne.
»Nocoj je prišlo do kršitve pravnega reda v Republiki Poljski in nasilnega prevzema ustavnega organa,« je Nawrocki dejal v izjavi, ki jo je v soboto zjutraj pred sodiščem prebral pomočnik, Tusk pa, da si prizadeva za pravno državo in da je ta »proces težaven, včasih zelo boleč in zahteva odločne ukrepe«.
🚨 UNREAL: President Karol Nawrocki just arrived and PERSONALLY ENTERED the Constitutional Court building to halt Donald Tusk’s takeover!
The police didn’t dare stop the President of Poland.
THIS is what real leadership looks like. He will not let his nation fall! 🇵🇱🔥 https://t.co/4N332NKXI0— Ryan Fournier (@RyanAFournier) October 31, 2026
Medijski mainstream v zadregi
Dogajanje na Poljskem, kar so celo nekateri levičarski pravniki označili za poskus državnega udara, je v zadrego spravilo globalni medijski mainstream, obmolknili so tudi Tuskovi podporniki v Bruslju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. Vsi so pri ocenjevanju razmer zelo previdni.
Britanski časopis Financial Times krizo opisuje kot boj za oblast in opozarja tudi na kritike Tuskovih lastnih koalicijskih partnerjev. Francoski levoliberalni časopis Le Monde opisuje dogajanje kot politično krizo, ki se je sprevrgla v odprto konfrontacijo. Britanski levičarski paradni konj The Guardian hkrati ugotavlja, da se pravni strokovnjaki ne strinjajo glede tega, da so suspenzije vodstva sodišča zakonite. Prav tako ni bilo opaziti jasne podpore v proglobalističnih medijih, kot sta The Wall Street Journal in The Economist.
Največ, kar so levičarski mediji uporabili, sta bili dve besedni zvezi (ki jih levičarji uporabljajo tudi v Sloveniji): da na Poljskem poteka »depolitizacija pravosodja« oziroma »čiščenje sodstva«. Čeprav pri napadih na konservativce medijski mainstream pogosto citira Marcina Matczaka, zelo znanega levičarskega profesorja, vplivnega poljskega pravnega strokovnjaka in glasnega kritika stranke Zakon in pravičnost (PiS), so tokrat pri omenjanju njegovega imena in mnenja zelo previdni. »Vladavine prava ni mogoče obnoviti s silo,« je dejal za Polsat News. Matczak je opozoril, da bi spor glede ustavnega sodišča lahko privedel do dvojne oblasti in nadaljnjega zaostrovanja konflikta. Izpostavil je resne pravne pomisleke glede dejanj Anne Korwin-Piotrowske: »Ni jasno, ali lahko sodnica Korwin-Piotrowska dejansko nadomesti predsednika ustavnega sodišča. Toda obstajajo veliki dvomi o pravni podlagi njenih dejanj.«
🚨 POLAND’S PRESIDENT WENT IN HIMSELF!
After midnight in Warsaw, President Karol Nawrocki walked up to the Constitutional Tribunal with the head of Poland’s Supreme Court.The judges installed by Tusk’s side stood in the DOORWAY to block him.
On the video you can hear Nawrocki saying, “Please step aside, excuse me, ma’am.”
He got in.
His office says they laid hands on the head of state. A Tusk ally says Nawrocki attacked the judges.
The elected president had to push his way into his own country’s top court. https://t.co/89ZRwIGwa1
— Gunther Eagleman™ (@GuntherEagleman) October 31, 2026
Opozoril je tudi generalno skupščino sodnikov ustavnega sodišča, ki je predvidena za 3. november in na kateri bodo obravnavali predloga za odvzem imunitete Bogdanu Święczkowskemu in Bartłomieju Sochańskemu. »Obstaja tveganje, da bo to sprejeto brez ustreznega števila sodnikov. Zato bo še huje,« je še dejal.
Dolga zgodovina spora
Jedro spora med dvema političnima in ideološkima usmeritvama sega več kot desetletje nazaj. Ko se je leta 2014 pokazalo, da bo naslednje leto tako na predsedniških kot na parlamentarnih volitvah zmagala konservativna stranka PiS, je takratni predsednik vlade Donald Tusk (2007-2014) storil dvoje. Prvič, jeseni je odstopl kot predsednik vlade (nadomestila ga je Ewa Kopacz), ker so mu bruseljski uradniki pred zanesljivim porazoom na Poljskem ponudili »rešilni jopič« – decembra 2014 je postal predsednik Evropskega sveta. In drugič, s spremebo zakonodaje si je podredil sodstvo in zagotovil levičarsko večino na ustavnem sodišču.
Spomladi 2015 je najprej konservativni kandidat Andrzej Duda na predsedniških volitvah premagal dotedanjega predsednika Bronisława Komorowskega, jeseni je PiS na parlamentarnih volitvah premagala Tuskovo Državljansko platformo, predsednica vlade je postala Beata Szydło (PiS). V času med predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami je vladajoča PO-PSL grobo kršila ustavo, spremenila zakon o ustavnem sodišču in imenovala sebi naklonjene ustavne sodnike. To ni zanimalo ne evropskih uradnikov ne novinarjev, čeprav je bilo jasno, da si odhajajoča koalicija s temi potezami želi zagotoviti vpliv na ustavno sodišče. In ravno zaradi teh kršitev demokratičnih načel in neodvisnosti sodstva je šla konec leta 2015 stranka Zakon in pravičnost v spremembe, ki sploh niso bile korenite. Devet od 15 članov ustavnega sodišča je bilo še vedno takih, ki jih je v sumljivih okoliščinah in na nedemokratičen način imenovala koalicija PO-PSL.
Nova vladajoča koalicija (PiS) je zato sprejela zakon, da se sodbe ustavnega sodišča sprejemajo z dvotretjinsko večino (do takrat z navadno večino), poleg tega morajo biti pri odločanju o najbolj spornih primerih po novem navzoči 13 od skupaj 15 sodnikov (do takrat devet sodnikov). V Bruslju so skočili pokonci, češ da zakon ni v skladu s pravno državo in pravom EU, medijski mainstream je pisal, da je poljska na poti v diktaturo. Zadeva je bila prav komična, ko je poljsko vlado denimo kritiziral podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki je Nizozemec, Nizozemska pa sploh nima ustavnega sodišča.
Tuskova diktatura 2007 – 2014
Poljaki se leta 2015 za spremembe niso odločili zaradi gospodarskih neuspehov (Poljska je zaradi korenitih reform ena najbolj uspešnih tranzicijskih držav), ampak ker so Poljaki ocenili, da prav Tuskova koalicija vodi državo v diktaturo, saj je ob podpori Bruslja vse bolj omejevala svobodo govora in svobodo nasploh ter skušala v tej katoliški državi uvajati »prebujene« agende. Pod takratno vlado so bili številni primeri kazenskega pregona nad osebami, ki so kritizirale vlado na spletu, športnih prireditvah ali protivladnih protestih, novinarji so bili nadzorovani in zatirani. Čudno je, da te diktatorske metode niso skrbele evropskih institucij, niti slovenskih medijev in novinarjev, ki so nenadoma postali pravi strokovnjaki za poljsko demokracijo. Kaj se je takrat dogajajo na Poljskem? Poglejmo nekaj najbolj odmevnih primerov.
Maja 2011 so agenti Agencije za notranjo varnost opravili hišne preiskave pri novinarjih Gazete Polske Codziennie (CPG), ker se je njihova satirična spletna stran norčevala iz predsednika Poljske Bronisława Komorowskega. Novinarji, ki so se zavzemali za neodvisno preiskavo letalske nesreče v Smolensku aprila 2010, v kateri je umrlo 96 ljudi, med drugim tudi Lech Kaczynski in njegova žena Maria, so bili odpuščeni. Cezaryja Gmyza so denimo odpustili iz uredništva Rzeczpospolita (dnevnik v lasti države), ker je objavil informacijo, da so v razbitinah letala našli sledi razstreliva TNT. Ta informacija je bila kasneje potrjena.
Junija 2014 so agenti Agencije za notranjo varnost vdrli na sedež tednika Wprost, potem ko je uredništvo objavilo posnetek pogovorov med vodilnimi vladajoče koalicije v ekskluzivni varšavski restavraciji. Izkazalo se je, da vladna koalicija troši veliko denarja za reprezentanco. Takrat je izbruhnila tudi tako imenovana Afera trakovi (Afera tasmowa), saj se je izkazalo, da vlada sofinancira samo sebi naklonjene medije. Decembra 2014 sta bila aretirana novinarja Tomasz Gzela (PAP – Poljska tiskovna agencija) in Jan Pawlicki (Telewizja republika), ker sta preiskovala lokalne volilne odbore in podvomila v rezultate volitev za varšavskega župana.
V osmih letih vladanja je vladajoča koalicija PO-PSL nadzorovala številne državljane. Leta 2014 je imela tajna služba dovoljenje za nadzor skoraj 2,2 milijona telefonskih računov. Imela je pravico dostopa do telefonskih izpiskov, IP naslovov, pooblastilo za zbiranje občutljivih osebnih podatkov.
To so samo nekateri primeri, da korupcijskih in finančnih škandalov Tuskove koalicije sploh ne omenjamo. Mogoče najodmevnejši je vzpostavitev piramidne sheme (Amber Gold), ki so jo pomagali graditi ravno takratni Tuskovi politiki in tudi zelo zaslužili, medtem ko je na deset tisoče Poljakov izgubilo svoj denar. Za »nagrado« je bil Marek Belka (nekdanji premier in finančni minister) imenovan na guvernerja poljske centralne banke.
Vse to so takrat politično korektni mediji »spregledali« in namenoma zamolčali svoji javnosti. Podobno je danes, ko skupaj z Brusljem ne zmorejo obsoditi očitnega poskusa državnega udara.
Jože Biščak