Dedni knez Alois von und zu Liechtenstein je prvič v svoji 22-letni vladavini (kot regent od leta 2004) uporabil pravico do veta in s tem ustavil zakon, ki bi v majhni alpski kneževini uzakonil splav do 12. tedna nosečnosti.
Liechtensteinski parlament (Landtag) s 25 poslanci je 2. septembra 2026 z ozko večino 13 proti 12 sprejel predlog reforme, ki je izhajal iz državljanske pobude Fristenlösung. Pobudo je podpisalo skoraj 5000 ljudi — približno četrtina volilnih upravičencev. Predlog je predvideval dekriminalizacijo splava do 12. tedna, odpravo prepovedi zagotavljanja informacij o splavu ter možnost financiranja posega iz zdravstvenega zavarovanja, poroča Politico.
Po ustavi Liechtenstein mora vsak zakon poleg parlamentarnega glasovanja dobiti še potrditev vladajočega kneza. Če knez v šestih mesecih ne da soglasja, zakon ne stopi v veljavo. Knežja hiša je 20. oktobra 2026 uradno sporočila, da Alois potrditve ne bo dal. V izjavi so zapisali, da knez “po skrbnem premisleku ostaja prepričan, da predlagana reforma ni združljiva z zagotavljanjem ustreznega varstva nerojenega življenja kot temeljne pravne vrednote“.
Vera v Boga rešila veliko nerojenih otrok
Knez Alois, ki je dejaven katoličan, je hkrati poudaril, da bi podprl odpravo prepovedi informiranja o splavu ter boljše svetovanje in podporo ženskam pred nosečnostjo, med njo in po njej. S tem bi ženskam omogočili, da se pri zdravstvenih delavcih lažje pozanimajo o možnostih prekinitve nosečnosti v tujini.
V Liechtensteinu je splav trenutno dovoljen le v zelo omejenih primerih: če je ogroženo življenje nosečnice ali če je nosečnost posledica posilstva. Zdravniki, ki poseg opravijo zunaj teh izjem, se lahko soočijo z zaporno kaznijo do treh let. Od leta 2015 lahko ženske zakonito potujejo v sosednjo Avstrijo ali Švico in tam opravijo splav, kar pa aktivistke opisujejo kot dodatno finančno in logistično oviro. Kneževina ima eno najstrožjih zakonodaj o splavu v Evropi. Strožjo (popolno prepoved) imata le Andora in Vatikan, podobno stroge pa so tudi Malta, Monako in Poljska.
To ni prvič, da se je Alois postavil proti liberalizaciji splava. Leta 2011 je napovedal veto, če bi referendum šel v prid uzakonitvi; takrat je predlog padel. Leta 2013 so aktivisti poskušali omejiti kneževo pravico do veta, a je več kot 76 odstotkov volivcev podprlo ohranitev te moči. Knez in njegov oče, knez Hans-Adam II., sta takrat grozila z odhodom iz države, če bi veto izgubil.
Liechtenstein ima poseben politični sistem, ki združuje elemente neposredne demokracije (referendumi) in monarhije z neobičajno širokimi pooblastili. Dedni knez lahko ne le veto na zakone, ampak tudi razreši vlado ali posamezne ministre, imenuje sodnike in predlaga spremembe zakonodaje.
C. Š.