Umrl je akademik, slovenist, literarni zgodovinar, pisatelj in nekdanji komunistični politik Matjaž Kmecl, so sporočili iz Mestne občine Velenje, kjer je imel naziv častnega občana. Bil je dober osebni prijatelj Milana Kučana, ustanovni član Foruma 21 ter podpisnik sporne Deklaracije za mir, zaradi katere si prislužil ovadbo zaradi veleizdaje.
Milan Kučan ostaja vse bolj osamljen, ko govorimo o njegovih političnih in osebnih sopotnikih. Pred kratkih je zaradi smrti izgubil Slavka Pregla ter Zdenka Roterja, s tega sveta se je poslovil tudi Matjaž Kmecl.
Kmecl se je rodil 23. februarja 1934 na Dobovcu pri Trbovljah. Diplomiral je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz slovenskega jezika in književnosti ter nato še doktoriral s področja sodobne slovenske novele. Poklicno pot je večinoma posvetil ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je deloval kot asistent na katedri za zgodovino slovenske književnosti, pozneje pa kot docent, izredni in nato redni profesor slovenske literarne zgodovine. Konec 70. let je bil tudi njen dekan.
Kmecl je veljal za enega vidnejših slovenskih literarnih zgodovinarjev in teoretikov. Ukvarjal se je predvsem s slovensko književnostjo, med njegovimi najbolj prepoznavnimi deli pa je pregled slovenske književnosti Tisoč let slovenske literature. Pisal je tudi eseje in leposlovje ter se uveljavil kot dramatik. Sodeloval je pri številnih kulturnih, strokovnih in uredniških projektih ter bil med drugim urednik revije Jezik in slovstvo. Bil je tudi izredni in nato od leta 2003 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter v obdobju od 2002 do 2007 tajnik njenega razreda za filološke in literarne vede. Leta 1982 je postal predsednik Republiškega komiteja za kulturo, na prvih neposrednih volitvah je bil izvoljen v predsedstvo države, nato je nekaj časa vodil Svet za kulturo RS.
Kmecl je bil ustanovni član Kučanovega Foruma 21 in “stari partijec”
Ima pa Kmecl tudi drugo plat, ki je mediji ne bodo izpostavljali. Bil je ustanovni član Foruma 21, društva, ki ga je marca 2004 na pobudo Milana Kučana ustanovila skupina javnih osebnosti iz krogov komunistične levice, katere namen je bil delovati proti reformam ter s pomočjo svojih rdečih direktorjev izpeljati privatizacijo državnih podjetij. Ideja se je oblikovala 25. februarja 2004 v hotelu M v Ljubljani (Mercatorjev hotel) na srečanju okoli 25 ljudi – srečanje je sovpadalo z njegovim 70. rojstnim dnem, kar je Kmecl označil za naključje (Kučan mu je takrat čestital). Na ustanovnem zboru je bil aktiven in predlagal dopolnitev izjave glede referenduma o izbrisanih. Forum 21 je doloval do leta 2021.
S Kučanom sta bila dolgoletna politična sodelavca in zaveznika. Kučan ga je leta 1986 povabil v predsedstvo CK ZKS (Kmecl je bil že član CK po funkciji), kasneje pa ga je prepričal v kandidaturo za Predsedstvo RS 1990. V predsedstvu sta sodelovala v ključnem obdobju osamosvajanja (skupaj s Cirilom Zlobcem, Ivanom Omanom in Dušanom Plutom). Kmecl je Kučana kasneje opisoval pozitivno kot politika “s človeškim obrazom”, ki je prispeval k manjšemu številu žrtev in uspešnemu vodenju predsedstva. Odnos je bil tesno politično sodelovanje znotraj levega reformističnega kroga, ne zgolj zasebno prijateljstvo, navaja Dnevnik.
Ko nižje ne gre – podpora spornemu Zoranu Jankoviću
Leta 2011 je bil Kmecl med vidnimi javnimi osebnostmi (skupaj z Milanom Kučanom, Jožetom Mencingerjem, Janezom Stanovnikom in drugimi), ki so javno podprle kandidaturo Zorana Jankovića in vstop Pozitivne Slovenije v državno politiko. Podpora je prišla s strani kroga vplivnežev iz Foruma 21 in sorodnih omrežij.
Kazensko ovaden zaradi veleizdaje
Junija 2016 je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) (predsednik Aleš Hojs, na novinarski konferenci je sodeloval tudi Janez Janša) vložilo kazensko ovadbo zoper četverico nekdanjih članov Predsedstva RS: Milana Kučana, Cirila Zlobca, Matjaža Kmecla in Dušana Pluta. Očitali so jim sabotažo in veleizdajo – predvsem podpis Deklaracije za mir februarja 1991, s katero so po mnenju VSO zavajajoče nasprotovali krepitvi slovenske obrambne moči (zahtevali hitro in enostransko razorožitev) v kritičnem obdobju priprav na osamosvojitev. S tem so ogrožali nastanek samostojne države in varnost državljanov ter se postavili na stran JLA.
C. Š.