To pa je višek pretvarjanja! Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pravijo, da imajo odlično varovanje osebnih predmetov pobitih civilistov in vojakov iz časa med in po drugi svetovni vojni, a kako je potem možno, da so se po vsej verjetnosti prav ure, prstani, našitki … ubitih na slovenskih tleh znašli na internetu, kjer se prodajajo celo za 10 tisoč evrov?!
Na internetnih straneh mojalbum in bolha so se pojavile fotografije osebnih predmetov, ob katerih je zapisano, da gre za osebne predmete, ki so izkopanine NDH – Neodvisne države Hrvaške, ki je obstajala med letoma 1941 in 1945. Strokovnjaki in ljubiteljski poznavalci 2. svetovne vojne so osebne stvari takoj prepoznali kot predmete, za katere je velika verjetnost, da pripadajo prav ubitim ustašem na slovenskih tleh.
Ali predmeti pripadajo ubitim hrvaškim vojakom iz Košnice?
Okrog 500 izkopanin iz množičnih grobišč, ki se prodajajo na spletu, je iz leta 1945, ravno v tem obdobju pa je bilo na več kot sto različnih krajih Slovenije ubitih nekaj 10 tisoč hrvaških vojakov. Eno izmed takih množičnih grobišč je prav zloglasna Košnica, kjer so našli več sto izvensodno umorjenih žrtev komunističnega režima – natančneje, v dveh jarkih je ležalo kar 425 okostij, za katere ravno zaradi najdenih osebnih predmetov predvidevajo, da so hrvaški domobrani in ustaši. Ne izključujejo pa niti možnosti, da je med njimi kakšen civilist. Prebivalci okoliških krajev namreč predvidevajo, da so v tem množičnem grobišču tudi celjski meščani nemške narodnosti, ki so bili leta 1945 odpeljani iz Celja in ustreljeni prav na tem območju.
Oglas so umaknili – ali so osebne predmete ubitih takoj prodali ali pa se zavedajo, da so v prekršku?
Sprašujemo se, kako je možno, da so se ti predmeti znašli na slovenski internetni strani? Očitno je varovanje množičnih grobišč v času izkopavanj zelo slabo, ali pa ima Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT) med izvajalci, ki svoje delo opravljajo na grobiščih kot zasebniki, očitno nekoga, ki ima dolge prste. Ko smo začeli brskati za temi podatki, je bil oglas s spletne strani mojalbum takoj umaknjen, kar pomeni, da se tisti, ki prodaja po vsej verjetnosti ukradene predmete, dobro zaveda svojega prekrška.
Osebni predmeti ubitih na črnem trgu dosegali vrtoglave zneske
Na spletni strani mojalbum ste še pred nekaj dnevi lahko kupili še vedno odlično ohranjene prstane, pa tudi gumbe, piščalke, broške, obeske, križce, denarnice, vojaške našitke – čine in druge vojaške insignije, pa tudi vrednejše predmete, kot so na primer ure. Ena izmed žepnih ur se je na spletu tako prodajala kar za 10 tisoč evrov!
V Muzeju novejše zgodovine naj bi se uprli, češ nočemo več sprejemati osebnih predmetov iz množičnih grobišč
Zasebna podjetja, ki so podpisala pogodbo z MGRT, naj bi v skladu z Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev vse najdene osebne predmete izročila Muzeju novejše zgodovine. Vprašanja, kaj se z izročenimi predmeti dogaja, smo naslovili tudi na omenjeni muzej, vendar njihovega odgovora nismo dobili. Tako se kaže še en ignorantski odnos do najdenih predmetov in do žrtev, ki za omenjeni muzej niso vredna niti toliko, da bi se pojasnilo, kako je možno, da se osebni predmeti ubitih med in po drugi svetovni vojni znajdejo v prekupčevanju na črno na internetu, medtem ko bi morali biti varno shranjeni pri njih. V reviji Reporter pa so celo zapisali, da so se v omenjenem muzeju uprli sprejemu “arheoloških” najdb.
Še ena konfuznost: ne morejo se odločiti – ali bodo osebne predmete ubitih lahko prevzeli njihovi svojci ali ne?
Je pa zanimivo, da je spletna stran domovina.je, ki je imela intervju z vodjo raziskav v Košnici Lukom Jermanom, istočasno ob Jermanovih besedah zapisala, da “v primeru, da se bodo našli ljudje, ki bodo prepričani, da so med ubitimi tudi njihovi svojci, bodo lahko prevzeli njihove osebne predmete.” Vprašanja glede prevzema teh osebnih predmetov smo naslovili tudi na MGRT, natančneje: Kako boste vedeli, da gre za verodostojne, resnične svojce ubitih, ne pa za “lovce na zaklade”? Ali se je že javil kakšen tak svojec? Če da: na podlagi česa ste ga povezali z ubitim v množičnem grobišču, glede na to, da žrtve poimensko niso identificirane? Na to so nam z omenjenega ministrstva odgovorili: “Nihče nepooblaščen ne more in ne sme “prevzemati” najdenih predmetov iz prikritih vojnih grobišč. Niti morebitni svojci žrtev. Do sedaj tudi nismo imeli nobene tovrstne zahteve. Postopek ravnanja z najdenimi (osebnimi) predmeti smo zapisali že v predhodnih odgovorih in ta velja za vse aktivnosti na podlagi Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.”
Bodo nedolžne žrtve iz množičnih grobišč sploh kdaj dobile imena? Upanja je bolj malo …
Prvi odstavek 10. člena Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev določa, da se “identifikacija posmrtnih ostankov opravi na podlagi ustnih, pisnih in materialnih sredstev”. Materialni viri, najdeni v postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč, so tudi eden od virov identifikacije posmrtnih ostankov, kolikor je le ta mogoča. Ob tem pa se sprašujemo, kako bodo lahko sploh najdene osebne predmete ob okostjih povezali z žrtvami, ko pa so jih ločili in dali v Muzej novejše zgodovine, trupla pa zložili kot v skladovnici drv – lobanje vseh ubitih skupaj, stegenske kosti skupaj in tako naprej. Glede na to, da gre za 425 žrtev iz Košnice, je malo verjetnosti, da bodo sploh še kdaj sestavili okostja, kot so jih prvotno našli ležati v množičnem grobišču, oziroma kakšna je smiselnost, da najprej vsa okostja razstavijo, potem pa spet sestavljajo?
DNK hranijo le za morebitne nadaljnje analize, ne pa za identifikacijo žrtev
Drugi odstavek istega člena zakona pa pravi, da se napoti odvzem vzorcev DNK za namere morebitne naknadne analize. Vendar na MGRT sami priznavajo: “V postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč v letu 2015 in 2016 so bile DNK-identifikacije opravljene redko, samo v primeru posmrtnih ostankov, za katere se je upravičeno domnevalo, da je njihova identiteta znana. Prav ob primeru Huda jama pa je Komisija oblikovala tudi stališče in prihodnjo prakso, da se vsem prekopanim slovenskim žrtvam iz prikritih vojnih grobišč vzame vzorec genskega materiala za morebitno nadaljnjo identifikacijo, v kolikor bo ta mogoča. Postopek izvaja Nacionalni forenzični laboratorij Policije, ki vzorce tudi ustrezno hrani. Govorimo torej o vzorčenju, pripravi vzorcev za morebitne nadaljnje analize in ne o identifikaciji žrtev.”
Visoka strokovna usposobljenost še ne pomeni visoke morale
Njihova izjava pa zagotovo v celoti ni resnična, saj nas je že več ljudi opozorilo, da so prav zaradi zakona, ki ga je predlagala Nova Slovenija, na množičnih grobiščih “le” arheologi, o kakšnem sodstvu, tožilcih, policiji … pa ni ne duha ne sluha. O tem priča tudi spletna stran mojalbum, kjer se prodajajo osebni predmeti ubitih, po vsej verjetnosti na slovenskih tleh, saj je vsakomur jasno, da je kontrola, kaj se dogaja z najdenimi osebnimi predmeti, zelo slaba ali še slabše – da je sploh ni. Na kraju teh množičnih grobišč, ki jih preiskujejo, imajo torej zelo hud varnostni problem ali pa nam MGRT milo rečeno laže.
Zato omenjeno ministrstvo resno sprašujemo, kako komentirajo, da je nadzor nad temi osebnimi predmeti slab, saj se prodajajo na internetnih straneh, kot je mojalbum in celo bolha? Kako je sploh mogoče, da sta omenjeni spletni strani sploh prišli do osebnih predmetov ubitih in zakopanih v Košnici? Očitno se nočejo soočiti z resnico ali pa nekdo od njih zelo dobro služi na račun prodaje predmetov – izkopanin NDH, saj vztrajajo: “Nadzor nad ustreznim izvajanjem del je zadosten in onemogoča kakršnekoli zlorabe. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo odločno zanika kakršno koli možnost, da bi materialni ostanki oz. različni predmeti, najdeni sočasno s prekopom posmrtnih ostankov žrtev, lahko postali predmet zlorabe. Izvajalci pri prekopu posmrtnih ostankov iz prikritih vojnih grobišč so strokovno usposobljeni. Pogodbena določila jasno določajo način ravnanja z odkritimi predmeti. Temu primerno so tudi analizirani, oskrbovani in hranjeni. Posamezne faze aktivnosti v postopku odkrivanja prikritih grobišč (v tem primeru prekop) so evidentirane, najdeni predmeti pa ustrezno strokovno arheološko, forenzično in antropološko analizirani.” Žal pa se je v Sloveniji že prevečkrat izkazalo, da visoka strokovna usposobljenost ne pomeni tudi visoke morale.
Marjanca Scheicher