“Mi v tožbi tudi zahtevamo, da nam predložijo vso dokumentacijo. Želimo tudi piko na “i” – da se to, kar je prečrtano objavi. Želimo pa tudi vso elektronsko komunikacijo, ki je nastala med Evropsko komisijo in slovensko vlado oziroma drugimi akterji, ki so sodelovali v tem primeru,” je na novinarski konferenci ob vložitvi tožbe zoper Evropsko komisijo, dejal evropski poslanec dr. Milan Zver.
Na današnji novinarski konferenci, 9. maja, ko obeležujemo Dan Evrope, so predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, evropski poslanec dr. Milan Zver ter mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik spregovorili o vložitvi tožbe proti Evropski komisiji glede nerazkritja internih dokumentov o misiji Vere Jourove v Sloveniji ter njenega nedopustnega vmešavanja v notranje zadeve Slovenije.
Prvi je spregovoril Janša: “Kot je bilo že napovedano, je Zver vložil tožbo na Splošno sodišče EU zoper Evropsko komisijo, zaradi kršenja evropskega prava.” Ključen v tem oziru pa je nezakonit obisk podpredsednice Evropske komisije Jourove na slovenskem Ustavnem sodišču.
Več elementov kršitev evropskega prava
Janša je spomnil, da je bitka za vsak del dokumentacije trajala zelo dolgo časa. Iz doslej pridobljene dokumentacije pa je razvidno dvoje: prvič to, da se del dokumentacije pred Slovenijo skriva, drugo je to, da tisto, kar je bilo posredovano predstavlja enega od ključnih elementov za vloženo tožbo, tretja zadeva pa je ta, da je bilo na dokumentaciji, ki je bila posredovana, nekaj elementov, ki 100-odstotno dokazujejo kršitev evropskega prava. To je pomembno, saj EU temelji na vladavini prava, pristojnosti institucij pa so natančno določene. Posameznim institucijam je dovoljeno zgolj to, kar je z zakonodajo izrecno predvideno. Poudaril je pomen delitve oblasti, tako med institucijami EU, kot v državi.
Že iz samega napovednika gre po mnenju Janše za kršitev. Evropska komisija po njegovem nima nikakršnih pristojnosti zahtevati karkoli od kateregakoli Ustavnega sodišča v katerikoli državi članici EU, kar zelo jasno izhaja iz evropskega prava. Spomnil je, da se je obisk Jourove zgodil ravno v času, ko je Ustavno sodišče presojalo o ustavnosti zakona o RTV Slovenija. “Ta obisk je bil namerno vnešen v čas tega presojanja, kajti komisarka Jourova, je že prej javno podprla akt, ki je bil predmet presojanja US v času njenega obiska.” Janša je na podlagi vseh okoliščin prepričan, da je bil njen obisk posvečen prav tej točki – presojanju US o noveli zakona o RTVS. Ključno je, da EK skriva vsebino tega dela pogovora Jourove.
“Zakaj je 3. alineja zapisnika oziroma opomnika počrnjena?”
“Zakaj se to skriva, če vsebina pogovora ni bila sporna? Zakaj je 3. alineja zapisnika oziroma opomnika počrnjena?” Janša pričakuje, da bo EK oziroma njena članica, ki je zadolžena za transparentnost oziroma preglednost delovanja, po pozitivni sodbi Evropskega sodišča, končno ravnala transparentno.
Šlo je za nedopustno vmešavanje visokega uradnika EU v suvereno odločanje US
V nadaljevanju je spregovoril evroposlanec Zver, ki je tožbo vložil, in ki je uvodoma poudaril pomen zaupanja v integriteto evropskih inštitucij za obstoj EU-ja. “Ko neka inštitucija izgubi zaupanje, pade v krizo in lahko tudi razpade. Zato se mi zdi pomembno, da razkrivamo takšne stranpoti, napake, ki se je zgodila z intervencijo Jourove v slovenski politični in pravni prostor,” je pojasnil.
Politična in upravna pot nista dali rezultatov, zato odločitev za tožbo. “Vsekakor pa ima slovenska javnost interes, da izve celotno resnico – kaj se dogaja v zvezi s tem.” S tem namenom so se obrnili na uglednega odvetnika in pravnega strokovnjaka za mednarodne odnose – Miho Pogačnika. Pravnik Stušek bo sicer uradni zastopnik primera pred Evropskim sodiščem. Zver je ob tem izrazil upanje, “da bo sodišče čim prej odločilo, ker gre za precedenčen primer.” Po njegovem ne gre le za dokazovanje kršitev upravnega postopka ali kršitev materialnih pravil prava EU, ampak tudi za zlorabo pooblastil, ki se je v tem primeru zgodila.
Jourova si na nemškem ustavnem sodišču tega ne bi privoščila
To bi obenem lahko vplivalo na nastanek večje krize, česar si seveda ne želijo. Prav zato hočejo opozoriti na nedopustnost takšnega ravnanja. Zver je prepričan, da Jourova na nemškem US ne bi nikdar poskušala nekaj podobnega, kar se je zgodilo v Sloveniji. Naloga evroposlancev in slovenskih državljanov pa je, da se takšno ravnanje preprečijo, in da se razne politikantske in politične želje preprečijo tudi v prihodnje. Zato je ta tožba po njegovem precedenčni primer, ki bo pozitivno vplival tudi na prihodnji razvoj EU.
Mednarodno pravo ščiti Slovenijo in ji priznava suverenost
Pravne vidike tožbe pa je v nadaljevanju pojasnil mednarodni pravni strokovnjak Miha Pogačnik: “Vesel sem, da lahko nekaj povem o primeru, ki je pomemben, in ki bo še bolj pomemben, in ki se bo valil kot snežna kepa.”
V nadaljevanju je pojasnil, zakaj je zadeva ključna – ker se nanaša na velike pravne sisteme. Na eni strani je EU, na drugi pa Slovenija, prav tako tudi Evropska komisija in Ustavno sodišče. In vse te inštitucije so sedaj uokvirjene v tri velike pravne sisteme: mednarodno pravo, evropsko pravo in pravni red Republike Slovenije. Mednarodno pravo zahteva, da je EU usklajena s pravili mednarodnega prava, ker je mednarodna organizacija. Prav tako EU zahteva od Slovenije, da ravna v skladu z njenimi pravili, ker je država članica. Mednarodno pravo pa obenem ščiti Slovenijo in jim priznava suverenost. Slovenija pa od EU prav tako pričakuje, da bo izpolnjevala svoje pogoje. “V tem trikotniku pa se je trenutno znašla Evropska komisija,” pojasnjuje.
Evropska komisija in 17 kršitev
Evropski komisiji se ob tem očita netransparentnost, nezaupanje v institucije, kršitev pooblastil in zlorabo funkcije. Prav tako se ji očita eklatantno kršitev postopka. Stvar pa je v tem, da se nek podoben primer lahko pojavi, v neki drugi državi članici EU (morda ne ravno v Nemčiji). Poleg običajnih državljanov pa so zainteresirani tudi državni organi. Tožba je bila vložena na podlagi 263. člena pogodbe o delovanju EU in 8. člena uredbe 1046/2002, ki omogoča vložitev tožbe (bila je vložena na Splošno sodišče). Pogačnik je v nadaljevanju izpostavil številne kršitve: samovoljno neodgovarjanje, kršenje rokov, samovoljno postavljanje rokov EK, v enem primeru pa so se celo postavili v vlogo interpreta rokov in dejali, da bodo odgovorili, “če bo mogoče”.
Kršitve Komisije je potrdila tudi evropska ombudsmanka, ki je Zveru kar dvakrat dala prav, na koncu pa ga je napotila na sodno pot, ki jo je opravil. Sicer po mnenju Pogačnika obstaja kar 17 dokazov kršitev, ključno vlogo pri zapoznelem in nepravilnem odzivanju Komisije pa je odigral prav kabinet komisarke Jourove, kar dokazuje korespondenca.
Dotaknil se je tudi dogodka na slovenskem US, ko se je Jourova sestala s predsednikom sodišča Matejem Accettom in postavila “načelo primata”, ki se na tem področju ne uporablja.
Nihče ne more posegati v neodvisnost pravosodja!
Na področju pravosodja namreč države članice niso prenesle vseh pristojnosti na EU. Pogačnik: “Nihče ne more vplivati na neodvisnost pravosodja.” Jourova pa je na slovensko US po prepričanju Pogačnika dejansko prišla kot superiorna. Zato je ključna 3. točka. “In ko se bo razkrila ta 3. točka, ocenjujem, da se bo ta snežna kepa, ki je bila najprej majhna, potem pa je postala večja, ko je Zver pokazal zanimanje za Jourovo … Nato je zahteval dokumentacijo in ta kepa je postala še večja in zatem še večja ko je EK kršila procesna pravila, kar je praktično že dokazano. Ko se bo ta točka razkrila, bo znala snežna kepa postati zelo velika.”
Lahko bi prišlo do velikih premikov na področju razumevanja vladavine prava – celo do tektonskih premikov.
Domen Mezeg