Predsednik vladne stranke Most Božo Petrov je napovedal, da bo prišlo do sprave in odpuščanja le s popolno javnostjo dokumentov iz preteklosti, saj bodo kot družba dosegli ta cilj le s soočenjem z resnico.
Dostopnost vseh arhivov pod enakimi pogoji so na Hrvaškem odprli v vladni stranki Most in se tako pridružili predvolilnim napovedim stranke HDZ o popolni dostopnosti državnega arhiva za javnost. Dejstvo, da druga največja vladna stranka Most podpira odprtje vseh arhivov, tudi komunističnih, je pravzaprav veliko presenečenje, saj so se redno izogibali zgodovinskih razprav o ustaših in partizanih. Predsednik stranke in podpredsednik hrvaškega sabora Božo Petrov je pojasnil, da morajo biti arhivi dostopni vsem in pod enakimi pogoji. Ukrep je pomemben predvsem za zgodovinarje in druge raziskovalce, ki bodo lahko le na podlagi arhivskega gradiva naredili objektivne zaključke glede preteklosti. Z zakonom bodo dostopni vsi arhivi pred 22. decembrom 1990.
Petrov je pojasnil, da je hrvaška družba še vedno precej razdeljena predvsem zaradi izkrivljenih dejstev in namernega razdvajanja zaradi pridobivanja političnih točk. Prepričan je namreč, da bo zaradi odprtja arhivov s časom prišlo tudi do sprave. “Že leta se manipulira s podatki in osebami samo zaradi poceni in osebnih interesov,” je dejal. Poleg tega je prepričan, da se bodo hrvaški otroci poslej lahko učili takšnih zgodovinskih dejstev, kot so v resnici bila.
Soočenje z resnico je predpogoj za izgradnjo boljše družbe
Tudi Petrov prizna, da je bil nekoč prepričan, da bo prišlo do sprave in odpuščanja brez tovrstnih ukrepov države, ki omogoča popolno javnost dokumentov iz preteklosti, vendar je zdaj mnenja, da bodo kot družba prišli do tega cilja le s soočenjem z resnico. Ta je po njegovem mnenju ključni element in predpogoj za izgradnjo boljše prihodnosti, ki ni obremenjena z nepotrebnimi razpravami.
Odprtje arhivov je v javnem interesu
Na vprašanje o tajnosti nekaterih podatkov je Petrov odgovoril, da ne obstajajo razlogi, zakaj bi bili podatki iz nekdanje komunistične države Jugoslavije tajni in da pri tem vprašanju prevlada javni interes. “Naša namera je priti s preglednostjo do boljše družbe,” navaja Petrov in hkrati zagotavlja, da nekaterim odprtje arhiva ne bo všeč, vendar imajo državljani pravico, da izvedo dejstva o dogodkih in ljudeh, ki so vplivali na hrvaško preteklost.
“Odprtje arhivov je zaprtje poglavja, ki ne koristi ničemur, razen ustvarjanju nepotrebnih antagonizmov. Najsrečnejši bom, ko bom v poročilih slišal res nove novice in ne tistih iz prejšnjega stoletja,” je še za Večernji list povedal predsednik druge največje hrvaške vladne stranke Petrov.
M. P.