Za aktivizmom Nike Kovač o “dostopnosti splava” pred evropskimi volitvami je skrita posebna agenda, meni politični analitik Miran Videtič, ki poudarja, da je pri nas ta “zgodba” že od 70. let precej dobro urejena. Kaj je torej razlog pretiranih akcij in sklicevanje na Poljsko, ko pa je ta z menjavo oblasti dobila zaveznika za spremembo zakonodaje o splavu? Gre za preusmerjanje pozornosti ali poskus provokacije, kot pravi dr. Boštjan M. Turk?
“Inštitut 8. marec je inštitucija, pretežno plačana iz tujine, in precej naiven je tisti, ki meni, da se jih plačuje zato, ker so tako pametne in lepe,” je dejal politični analitik Miran Videtič, ki je opozoril na nekaj očitnih razlogov za histerični aktivizem te nevladne organizacije z Niko Kovač na čelu. Boštjan M. Turk vidi v tem poskus provokacije, kjer so nevladniki prikazani kot “nova transmisija partije”.
Številni so v zadnjih dneh opazili histerični aktivizem, ki ga po slovenskih ulicah izvaja Inštitut 8. marca z Niko Kovač na čelu, pri tem pa aktivno sodeluje tudi aktualna vlada, ki očitno tudi sama ni seznanjena s slovensko zakonodajo. Zahtevajo dostopen splav za vse, a splav je pri nas že od sedemdesetih let legalen in vsem dostopen. Kaj je torej pravi namen njihovega aktivizma? Politični analitik Miran Videtič pravi, da je “odgovor na dlani” .
Ker zeleni prehod ni uspel, prav tako ne ideja o toleriranju ilegalnih migracij …
“Dejstvo je, da je strah pred evropskimi volitvami od te vsiljene ideologije norosti izredno velik. Dobro se namreč zavedajo, da ključne teme prihajajočih volitev v Evropi očitno niso uspele, namreč zeleni prehod, propad oziroma rušenje nemškega gospodarstva kot najmočnejšega in vprašanje ilegalnih migracij, kjer se je tudi pokazalo, da vseh silnih doktorjev, inženirjev in podobnega praktično nismo dobili. Čast seveda svetlim izjemam, ki so v Evropo res prišle iskat boljšo prihodnost.” Videtič poudarja, da je precej očitno postopanje mladih fantov po ljubljanskih ulicah.
… je bilo treba usmeriti pozornost drugam
Kar se tiče naslednje aktivistične pobude Inštituta 8. marec, Videtič opozarja na dejstvo, da je ta inštitucija pretežno plačana iz tujine in da je “precej naiven tisti, ki misli, da se jih plačuje zato, ker so tako pametne in lepe”.
Kar se Videtiču zdi “zanimivo in paradoksalno, je to, da se – predvsem Nika Kovač – stalno sklicuje na Poljsko, pa vendar je prav ta pred meseci dobila novo vlado Donalda Tuska. Ta si je kot prioriteto zadal spremembo zakonodaje pri izvedbi splave in res ne vidim razlogov, zakaj ta histerija okrog Poljske, če pa imajo na drugi strani somišljenika, ki je obljubil spremembo”.
M. Turk meni, da je namen izzvati “kulturni boj”
Po drugi strani pa bi šlo lahko tudi za poskus provokacije desno-sredinskega volilnega telesa, “da bi šlo “v kulturni boj” in se množično izrekalo zoper splav. “A ta nesrečna stvar je pri nas in v EU urejena,” je dejal in pojasnil, da jo določajo “nacionalni, ne evropski zakoni. S tem 8. marec in njim podobni ustvarjajo pritisk na Poljsko, kjer naj bi ta stvar ne bila urejena v prid globalistični logiki. A Slovenija v tem smislu s Poljsko nima nič”.
Pri tem sodeluje tudi vlada, ki ji ustreza izguba suverenosti Slovenije
“Gre za to, da je ta ideologija precej ranjena pred prihajajočimi volitvami, ker so agendo, ki jo izvajajo v zadnjih letih, ljudje spregledali vsaj po Evropi, pri nas še ne čisto,” meni Videtič, ključni cilj je namreč preusmeritev pozornosti. Ob tem trdi, da v tem sodeluje tudi vlada RS, kajti v tej vladi sedijo ljudje, ki jim na nek način mednarodni gospodar pride še kako prav oziroma so zagovorniki tega, da bi suverenost Slovenije izgubila na moči.
Hkrati pa je ta pobuda tudi test, kako bi še ob dodatnem izgubljanju suverenosti bila videti Evropa takrat, ko bi si bruseljske elite priborile to, da dejansko odločajo o slehernem Evropejcu in da državam in narodu ne bi prepustile nobenega odločanja.
NVO – nova transmisija partije
Vse to se Turku zdi logično, saj 8. marec vidi kot “neko vrsto avantgardo “partije”, politike Svobode. To dokazuje predvsem dejstvo, da v vladi uveljavijo vse, kar hočejo. K nam so se vrnili časi okupacije, kakršno je izvajal prejšnji nedemokratični režim, utemeljen v tako imenovani Osvobodilni fronti, ki ni bila ne osvobodilna in ne fronta, še več: celo njena ustanovitev 26. aprila je bolj mit kot resničnost. Za kaj v Sloveniji gre – gre za nevladnike, novo transmisijo partije”, meni in dodaja, da več o tem razlaga tudi v svoji najnovejši knjigi Jetniki svobode.
“Sicer pa vsem zagretim iz tega gibanja iskreno svetujem, da odidejo tja, kjer vprašanja splava (in npr. LGBT+) niso urejena. Tam naj postavimo stojnice in začno ljudi razsvetljevati. Za začetek predlagam islamsko republiko Iran, Afganistan, Jemen, Savdsko Arabijo in druge. Dela za pogumne in zazrte v izzive ne bo zmanjkalo!” svetuje M. Turk podpornikom aktivističnega gibanja.
Tanja Brkić