V nedeljo so v Venezueli potekale sporne volitve v ustavodajno skupščino, s katerimi želi predsednik Maduro pridobiti večjo oblast in zlomiti opozicijo. Ta je volitve, ki se naj bi jih po podatkih volilne komisije udeležilo 41,5 odstotka volilnih upravičencev, bojkotirala. V državi, kjer že več mesecev potekajo množične demonstracije in protesti proti vladajoči venezuelski združeni socialistični stranki (PSUV), pa so ljudje tudi včeraj izražali svoje nestrinjanje s stanjem v državi na ulicah. Prišlo je do nasilja, v katerem je umrlo 10 ljudi. Predsednik Maduro je razglasil volitve za ‘največje glasovanje za revolucijo v zadnjih 18 letih’.
Medtem ko volilna komisija trdi, da se je volitev udeležilo osem milijonov ljudi, pa opozicija opozarja, da je ta številka mnogo manjša, le okoli 2,48 milijona volivcev od 19,4 milijona volilnih upravičencev. Volitve je opozicija, združena v enotni opozicijski politični blok, poimenovan Omizje demokratske enotnosti (MUD), blokirala. Po volitvah je vodja opozicije, Hendrique Capriles, dejal: “Ne priznavamo tega goljufivega procesa,” in pozval Venezuelce, naj nadaljujejo s protestnimi shodi. Ankete so sicer kazale, da volitvam v ustavodajno skupščino nasprotuje kar sedemdeset odstotkov vprašanih.
Nova ustavodajna skupščina naj bi, po navodilih predsednika, pripravila novo ustavo in morda nadomestila obstoječi parlament, v katerem ima od volitev decembra 2015 opozicija absolutno večino. A vladna stranka, ki je na oblasti že 18 let, je delovanje parlamenta onemogočila – vrhovno sodišče, ki je v popolni oblasti Madura, je parlament razpustilo in zase zadržalo zakonodajna pooblastila. Prepovedali so tudi izvedbo lokalnih volitev.
Graditev socialistične utopije
Nova ustava bi po mnenju opozicije in mednarodne skupnosti vodila v diktaturo vladajoče socialistične elite. Nekateri analitiki menijo, da bo Maduro z novo ustavo skušal izvesti spremembe, ki si jih niti njegov predhodnik ni upal; to je vzpostavitev “nove oblike participativne in vodilne demokracije, izhajajoče iz novih subjektov, ki predstavljajo ljudsko oblast, kot so lokalne skupnosti in občinski sveti“. Novo ustavodajno skupščino naj bi predstavljali delavci, kmetje in predstavniki ljudstva.
Venezuela je politično popolnoma razdeljena: na t. i. chaviste, ki podpirajo socialistično ideologijo nekdanjega predsednika Hugo Chaveza in njegovega naslednika, trenutnega predsednika Nicolasa Maduro, in združeni opozicijski blok, ki si bolj kot karkoli drugega prizadeva za odstranitev vladajoče stranke z oblasti.
Popolna destabilizacija države, prebivalstvo je na ulicah, primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin
V tej južnoameriški državi se že od aprila srečujejo z množičnimi demonstracijami, protesti, uličnimi spopadi in nasiljem, v katerem je umrlo že več kot 110 ljudi, ranjenih jih je bilo na stotine. Maduro je na ulice poslal vojsko, ki se redno spopada s protestniki. Tudi dan volitev ni bil nič drugačen, prišlo je do napadov na več volišč, opozicija je pripravila celo cestne blokade, na kar so pripadniki varnostnih sil odgovorili z orožjem. Po zadnjih podatkih je življenje izgubilo 10 ljudi.
Vse to je privedlo do množičnega odhajanja čez mejo, v sosednjo Kolumbijo, kjer obubožani Venezuelci praznijo police in kupujejo osnovne potrebščine, ki jih v domači državi ni več ali pa so njihove cene poskočile v nebo. Po navedbah nekaterih tujih medijev v Venezueli ni več mogoče kupiti niti riža, sladkorja, mleka, moke ali toaletnega papirja. Predsednik Maduro na drugi strani trdi, da pomanjkanja v državi ni, hkrati pa v Venezueli tujim medijem ni dovoljeno snemati popolnoma praznih trgovinskih polic.
U. V.