Družina pokojnega Zagožna vztraja, da je postopek za odvzem njihovega premoženja nezakonit

Datum:

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je začela glavna obravnava v tožbi, s katero tožilstvo od dedičev pokojnega nekdanjega gospodarskega ministra Jožeta Zagožna zahteva odvzem premoženja nezakonitega izvora v višini 810.000 evrov. Še pred tem so izvedli poskus poravnave, ki pa ni uspel. Zagožnovi dediči vztrajajo, da je postopek nezakonit, ustavno sodišče pa obravnava več pobud glede omenjenega zakona. 

Tožilstvo je namreč izvedlo finančno preiskavo, v kateri je pretreslo premoženje Zagožnovih od 1. januarja 2000. Primerjava prihodkov in izdatkov pokojnega Zagožna, ki ga je tožilstvo v zadevi Patria obdolžilo terjanja in sprejemanja nagrade, a je kazenski postopek septembra 2013 zaradi njegove smrti ustavilo, je pokazala za 837.309 evrov nepojasnjene razlike, ki jo skuša tožilstvo zdaj izterjati z odvzemom premoženja Zagožnovim dedičem. Danes je tožilstvo zahtevek sicer znižalo na nekaj manj kot 810.000 evrov, saj ne zahteva več zaplembe polovice stanovanja in garaže za Bežigradom.

Zagožnovi medtem vztrajajo, da je zahtevek v celoti neupravičen. Predlagajo tudi, da sodišče postopek prekine, dokler ustavno sodišče ne odloči o ustavnosti nekaterih določb zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Kot je namreč danes pojasnil odvetnik Zagožnovih, Andrej Pohar iz odvetniške pisarne Čeferin, ustavno sodišče trenutno obravnava več pobud za oceno ustavnosti omenjenega zakona, med drugim je 8. marca na seji obravnavalo tudi pobudo Zagožnove žene Marije Zagožen, ki jo obravnava absolutno prednostno. Zato bi bilo po njegovem mnenju smiselno, da sodišče najprej počaka na odločitev ustavnega sodišča. Zagožnova je sicer na ustavnem sodišču že spodbijala sklep o začasnem zavarovanju premoženja, ki je bilo predmet finančne preiskave, a je ustavno sodišče njeno zahtevo zavrglo.

Finančno preiskavo so uvedli zoper pokojno osebo
Zagožnovi dediči tudi vztrajajo, da je bila finančna preiskava Zagožnovega premoženja nezakonita, saj da takratni zakon ni dovoljeval finančne preiskave zoper neobsojeno osebo, “kaj šele zoper pokojno”. To je omogočila šele novela zakona, sprejeta aprila 2014, je danes povedal Pohar. Tožilka Specializiranega državnega tožilstva Barbara Lipovšek je njegove navedbe zavrnila ter zatrdila, da imata tako finančna preiskava kot tožba za odvzem premoženja podlago v zakonu. Poskus poravnave med obema stranema danes ni uspel, a so si tožilstvo in Zagožnovi dediči pustili odprto možnost, da jo dosežejo tekom postopka.

C. Š.

Sorodno

Zadnji prispevki

Vabljeni na znanstveno konferenco Leto 1944 na slovenskem – osemdeset let pozneje

Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine...

Veličastna slovesnost ob poklonu žrtvam komunističnega terorja

Kljub lanski škandalozni ukintivi obeležitve spomina na žrtve komunističnega...

Na I. osnovni šoli Celje bo organizirano poletno počitniško varstvo

Na I. osnovni šoli Celje bo že 10. leto...

Ribnica: Drevi pogovorni večer z Alešem Hojsom

Drevi, ob 19.30, bo v muzeju v Ribnici, v...