Nova študija, ki jo je opravil zaslužni profesor ekonomije Lars Calmfors, je pokazala, da ima Švedska v primerjavi z Norveško, Dansko in Finsko največ težav z integracijo prispelih migrantov v delovno silo.
“Presenetilo me je, do kakšne mere so problemi z integracijo priseljencev v trg dela večji na Švedskem kot pa v preostalih nordijskih državah,” je za Sverige Radio povedal Calmfors. Po Calmforsovem mnenju to kaže, da je problem na Švedskem veliko večji kot drugod. Medtem ko je stopnja brezposelnosti med Švedi štiri odstotke, je delež brezposelnih med migranti skoraj 20-odstoten.
Na Švedskem je razlika med brezposelnimi domačini in brezposelnimi migranti največja v primerjavi s sosednjimi državami. Švedska ima v primerjavi z drugimi omenjenimi državami največ migrantov, ki so prišli “preko morja”, po poročilu, ki ga je sestavil Calmfors v sodelovanju z Noro Sánchez Gassen, pa ima tudi največ zahtev glede zaposlovanja v primerjavi s Finsko, Norveško in Dansko.
Za službo je potrebno imeti zveze
“Ni lahko najti dela. Priseljenci se morajo bolj potruditi,” je povedala Eman, ki trenutno živi v Göteborgu. Na Švedsko je prišla iz Palestine, kjer naj bi se izšolala za ekonomistko. Zadnje leto naj bi aktivno iskala službo, a ni prejela še nobenega odgovora. Po njenem mnenju je za službo potrebno imeti zveze.
64% of Malmö's immigrants are still unemployed after living in Sweden for ten years.
.@TheMuslimIssue .@janimine pic.twitter.com/KzEvhlEP8o— Boris for No Deal Brexit….don’t let us down! (@ExposingBBC) May 28, 2016
V poročilu o integraciji priseljencev v nordijski trg dela raziskovalci ugotavljajo, da je potrebno medresorsko sodelovanje, saj zgolj sprejemanje ukrepov glede izobraževanja, višine plač ali višine socialne pomoči ne bo zadostovalo. Poročilo o integraciji priseljencev v nordijski trg dela je nastalo na prošnjo Nordijskega sveta ministrov, širši javnosti pa je bilo tudi uradno predstavljeno v sredo, 29. maja 2019.
Ivan Šokić