V letu 2020 v Sloveniji beležimo negativno inflacijo oziroma deflacijo, ki je znašala 0,3 odstotka. Deflacija je predvsem posledica nastale letošnje situacije, ko so med drugim najbolj padle cene nafti. Padec cen nafte je tako postal največji dejavnik pri padcu povprečnih cen. Cene življenjskih potrebščin so se v juniju 2020 na letni ravni v povprečju za 0,3 odstotka sicer znižale, na mesečni ravni pa za 1,3 odstotka zvišale. V prvi polovici leta 2020 je bila rast cen 0,2-odstotna – v istem obdobju prejšnjega leta pa je bila rast cen 2,4-odstotna. Pri hrani sta se najbolj podražila meso in sadje, pri storitvah pa najbolj odvoz smeti in oskrba s pitno vodo. Vlada lahko prosto regulira cene nafte s trošarinami, a pri hrani ni tako preprosto, saj se ne sme vmešavati v cene, ki jih določa konkurenca.
Cene življenjskih potrebščin so bile v juniju 2020 v primerjavi z junijem 2019 v povprečju za 0,3 % nižje. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1-odstotna, v istem mesecu prejšnjega leta pa 1,7-odstotna. Blago se je na letni ravni v povprečju pocenilo za 1,5 odstotka, storitve pa so se v povprečju podražile, in sicer za 1,9 odstotka. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 2,9 odstotka, trajnega blaga za 1,3 odstotka in blaga dnevne porabe za 1,2 odstotka. K letni deflaciji je največ, 1,2 odstotne točke, prispevala pocenitev naftnih derivatov, tekoča goriva so se pocenila za 24,6 odstotkov, goriva in maziva za osebna vozila pa za 22,4 odstotkov. Dodatne 0,3 odstotne točke je k deflaciji prispevalo znižanje cen oblačil, in sicer za 5 odstotkov.
Na mesečno inflacijo v juniju 2020 so najbolj vplivale cene električne energije
Cene življenjskih potrebščin so bile v juniju 2020 v povprečju za 1,3 odstotkov višje kot v maju 2020. V juniju 2020 so se v primerjavi z majem 2020 najbolj spremenile cene električne energije, ki so bile povprečno za 42,5 odstotkov višje, kar je bilo v največji meri posledica prenehanja veljavnosti vladnega odloka o začasnem neplačevanju prispevka zaradi epidemije. Ta sprememba je k mesečni inflaciji prispevala 1 odstotno točko. K mesečni inflaciji pa so prispevali še dražji počitniški paketi, dražja tekoča goriva, obutev in cena novih avtomobilov. Mesečno inflacijo so v juniju 2020 znižale nižje cene hrane – za 1,6 odstotka in oblačil – za 1,5 odstotka.
Medtem ko se @vladaRS in SDS hvalita z nižjo ceno nafte, si državljani zaradi naraščanja cen hrane vse težje napolnijo hladilnik.
Sadje se je namreč v primerjavi z lanskim majem podražilo za 23 %, meso za več kot 10 %. Dražji so olje, ribe, kruh in brezalkoholne pijače. 1/2 pic.twitter.com/3mkhqReEGP
— Socialni demokrati (@strankaSD) July 28, 2020
https://twitter.com/LevaUros/status/1288405512414003200?s=20
“Višje cene hrano lahko delno pripisujemo tudi trgovcem, kajti v času epidemije so se soočali s kadrovskimi in organizacijskimi spremembami za zagotavljanje varnosti kupcev in prodajalcev, kar pa se pozna pri končni ceni izdelkov. Pri tem velja pazljivost, da se cene ne bodo “prilepile” na višjo raven, medtem ko se bo situacija na trgu umirila,” še dodaja. Tako morajo biti kupci pozorni na nivo cen, pri tem pa še opozarja, da bi morali v čim večji meri podpreti kakovostne in slovenske izdelke iz lastne proizvodnje, s katerim bomo krepili domačo proizvodnjo in dvignili nivo zdravja, pri tem pa ne bili podvrženi cenenim izdelkom.
Z novinarskim vprašanjem, zakaj so se cene dvignile, smo se obrnili na enega izmed trgovcev v Sloveniji, kjer pravijo takole:
“Razlogi za rast cen so tako višje nabavne cene, saj so nekateri slovenski dobavitelji mesnin, mlečnih izdelkov, kruha in biskvitnega peciva z aprilom povišali cene svojih izdelkov, vendar so to napovedali že pred prihodom koronavirusa. V času koronavirusa je sicer dodatno k višjim nabavnim cenam botroval tudi dražji transport, ker so prevozniška razmerja zaradi izrednih okoliščin bila primorana dvigniti svoje cene. Na segmentu sadja in zelenjave pa vsako leto zaznavamo sezonsko nihanje cen, saj so cene odvisne od ponudbe, razpoložljivosti določenega sadja in zelenjave ter vremenskih in drugih vplivov.”
Kritika socialnih demokratov, da vlada ničesar ne stori v zvezi s cenami hrane, a vztrajno skrbi za ceno nafte, je torej popolnoma neutemeljena. Nafta in naftni derivati se regulirajo na nivoju države in sicer s trošarinami, česar pa pri hrani ni. Za mnenje smo povprašali tudi ekonomista Igorja Mastena, ki pravi takole: “Vlada lahko regulira cene nafte skozi trošarine, česar pa pri hrani ne more. Edino kar lahko vlada stori v tem primeru je, da to spremeni skozi fiskalne instrumente. To pomeni edino le, da bi v tem primeru znižala davek na dodano vrednost pri hrani, oziroma pri tistih dobrinah, ki so se najbolj podražile. Država pa se nikakor ne sme vmešavati v nivo cen na trgu in naprimer določati najvišje cene, kjer cene določa konkurenca.” Torej vlada bi lahko sicer znižala davke, kot je to storila pri trošarinah, a se pri tem postavi vprašanje, kakšna bi bila vzdržnost proračuna, ki je zaradi pomoči ob epidemiji že tako ali tako okrnjen.
Sara Kovač