Prihodnost je v rokah demografije

Datum:

Demografska prihodnost Evrope je postala eden od najbolj žgočih izzivov, s katerimi se sooča celoten kontinent. Število prebivalcev ni ključno zgolj za posamezne države, temveč je osrednji gradnik družbenega in ekonomskega ravnovesja cele Evrope.

Evropa in Zahod v sodobnem času bijeta bitko z izrazitim demografskim upadom, ki ogroža temelje naše družbe. Analitiki že dlje časa opozarjajo na potencialne posledice upada rodnosti. Nekaterim članicam EU, kot je na primer Hrvaška, že grozi možnost, da bodo morale do leta 2035 resno poseči v pokojninski sistem zaradi pomanjkanja vplačil. Kljub temu Evropska komisija ostaja tiho in brez konkretnih odgovorov.

Dr. Boštjan M. Turk je v enem od svojih nedavnih člankov za Portal24 na to temo opozoril, da so prav volitve v Evropski parlament ta čas ključne. V svojem razmišljanju je poudaril, da bodo prihajajoče volitve dejansko zadnja priložnost, da se Evropa znova poveže s svojimi državljani. To pa, kot je izpostavil, ne bo mogoče le z zamenjavo osebja, temveč z odpravljanjem patoloških pojavov, ki so postali del evropskega vsakdanjika. Slednjega pomembno zaznamuje trenutna politična ekipa.

Univerzitetni profesor dr. Boštjan M. Turk (Foto: STA)

Namesto da bi se Evropa aktivno lotila reševanja problema, se zdi, da se v Bruslju odločajo za nekakšno pasivno spremljanje težav. Ta pasivnost evropskih institucij, celo njihovo ignoriranje problema, mnoge države članice pušča brez ustreznih smernic ali podpore pri soočanju z izzivi, ki jih povzroča demografski upad. Politične voditelje moramo zato spodbuditi k ukrepanju. Zavedati se morajo, da je demografska kriza nekaj, kar ne bo izginilo samo od sebe. Potrebni so konkretni in premišljeni ukrepi, ki bodo spodbudili rodnost, zagotovili socialno varnost vsem generacijam ter omogočili trajnostno rast in razvoj Evrope. V Evropi se moramo čim prej soočiti z resničnostjo, da bomo odločitve, ki jih sprejmemo danes, občutili v prihodnosti. Zdaj je čas, da se evropske institucije in nacionalne vlade združijo in poiščejo rešitve, ki bodo zagotovile prihodnost našega kontinenta.

Vprašanje števila prebivalcev ni ključno le za posamezne države, temveč za celoten kontinent. Dr. Turk opozarja, da obstaja primer dobre prakse znotraj Evropske unije – celo takšen, ki bi lahko bil navdih za rešitev tega problema po vsej celini. Madžarski, članici EU, je v zadnjem letu uspelo povečati stopnjo rodnosti na 1,9 otroka, kar je blizu ravni, ki omogoča stabilno populacijo in vzdržnost pokojninskega sistema. Paradoksalno je, da gre prav za Madžarsko, ki jo v Bruslju tako radi kritizirajo. Bruseljska birokracija bi morala namesto slepega obtoževanja in kritiziranja posameznih držav prepoznati in podpreti uspešne pristope, ki lahko rešijo skupni problem. Morda bi bilo koristno, če bi evropske institucije razmišljale o starodavni modrosti, izraženi na znameniti sliki Pietra Bruegla: “Če slepi slepca vodi, oba končata v jami.”

Namesto slepega voditeljstva bi bilo bolje, da bi Evropska unija sledila primerom uspešnih pristopov in iskala rešitve skupaj s tistimi, ki so že našli delujoče rešitve za demografske težave. Vse bolj postaja jasno, da po letošnjih volitvah junija 2024 ne bo več mogoče popraviti napak. Volivci bodo morda imeli celo zadnjo resno priložnost za izražanje svojega mnenja o prihodnosti Evrope, o tem, ali želijo, da se njihovi interesi in vrednote znova postavijo v ospredje politične agende, ali ne. Če ne bomo izkoristili te priložnosti, se bomo lahko znašli v pisanju in branju sage o propadu starih celin, med katerimi bo tudi Evropa in z njo Bruselj. Volitve v Evropski parlament niso le formalnost, kot to mnogi radi mislijo, češ da nimamo nobenega pravega stika z evropskimi poslanci, kaj šele z “mašinerijo” sredi Bruslja.

Evropski parlament (Foto: EU)

Tokratne volitve so izjemno pomembne, celo ključne za določitev evropske usmeritve v prihodnosti. Prav zato je ključno, da se zavedamo njihovega pomena in bomo kot volilno telo znali izkoristiti to priložnost za spremembe in tako želene posledice v bodočnosti. Evropsko življenje, kot ga poznamo, hitro izginja. Evropa bo čez deset ali petnajst let demografsko popolnoma drugačna, na žalost najverjetneje ne v dobro evropskih staroselcev.

Edvard Kadič

Sorodno

Zadnji prispevki

Kaj učijo Janezka?

Sprva sem nameraval te opazke poslati v obliki odprtega...

Dnevi obletnic zlorabe plemenitih čustev so minili

Mnogi nam zavidajo obdobje praznikov od 27. aprila do...

Janša za European Conservative: “Golobovo katastrofo smo pričakovali in jo tudi napovedali”

"To katastrofo smo pričakovali in jo jasno napovedali. Velika...

Na prireditvi Vinska vigred peterica s pestmi nad kandidata SLS za evropskega poslanca

Sinoči je v Metliki na prireditvi Vinska vigred pet...