Švedska je za marsikoga veljala za vzor, ker se je ta odločila za mehki pristop soočanja z epidemijo. Kaj kmalu se je pokazalo, da se iz te moke ne bo kruha. Le strogi ukrepi za zajezitev virusa so namreč tisti, ki v praksi delujejo. Očitno je, da je imel takšen pristop svojo ceno. Statistični podatki glede vzroka smrti namreč kažejo, da je bil lani na Švedskem koronavirus tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za srčno-žilnimi boleznimi in raku.
“9.504 ljudi je skupno umrlo za covidom-19 v letu 2020,” je na petkovi tiskovni konferenci povedala vodja oddelka nacionalnega odbora za zdravje in socialno skrbstvo Mona Heurgren. Heurgrenova se je pri svojih navedbah sklicevala tudi na statistiko na 100 tisoč prebivalcev, ne glede na vzrok smrti.
“Jasno je, da je imela Švedska v letu 2020 (aprila in decembra) več smrtnih primerov kot običajno. V drugih mesecih je bila smrtnost na Švedskem nižja,” je še dejala po poročanju Norway Today. Poleg tega je lani umrlo 945 ljudi na 100 tisoč prebivalcev. To je več kot leta 2019, vendar približno enako kot v letih do leta 2015, navaja časnik Aftonbladet.
Preliminarni statistični podatki kažejo, da ima Švedska višjo stopnjo umrljivosti kot ostale države v nordijski regiji. “Ne glede na to, katere vire pogledamo, ima Švedska leta 2020 presežno stopnjo umrljivosti, ki je bila višja, kot v sosednjih državah. Toda Švedska ima nižjo stopnjo umrljivosti kot večina drugih evropskih držav,” je še dejala.
Nina Žoher