V zadnjih tednih od pričetka vojne v Ukrajini se je na tisoče Fincev prijavilo na tečaje vojaškega usposabljanja in prve pomoči. Prvič v zgodovini te države večina prebivalcev soglaša s pridružitvijo Natu.
Finska je ena od redkih evropskih držav, kjer je služenje vojaškega roka obvezno, predvsem zaradi dolge meje z Rusijo ter zgodovine vojaških spopadov s to državo v 20. stoletju. In prav ta zgodovina je močno vplivala tudi na njeno zunanjo politiko, ki se je nagibala k nevtralnosti v obdobju hladne vojne, poroča Polska Agencja Prasowa.
Tudi pozneje je Finska iskala ravnotežje med Zahodom in Rusijo, z namenom ohranitve neodvisnosti. Po koncu hladne vojne je ta država še naprej ostajala oprezna, kot se je to zgodilo v primeru številnih drugih evropskih držav. Prav zato so na obrambo dobro pripravljeni, če bi bilo v prihodnje to potrebno.
Na Finskem živi 5,5 milijona ljudi. Od tega jih je kar 900 tisoč opravilo vojaško usposabljanje, 280 tisoč pa je bilo usposobljenih za mobilizacijo. Združenju nacionalnih rezervistov, ki šteje 45 tisoč članov, se je v zadnjih mesecih pridružilo 6300 novih članov, kar je skoraj dvakrat več kot med letoma 2015-2021.
Na Finskem se je za osemkrat povečal vpis na tečaje vojaškega usposabljanja
Prav tako se je za osemkrat povečal vpis na tečaje usposabljanja. Mnogi so vznemirjeni zaradi ruske invazije na Ukrajino in zato želijo obnoviti svojo vojaško usposobljenost, se naučiti novih stvari, dopolniti znanje, ki so ga pridobili tekom služenja vojaškega roka, in ki ga nekoč niso jemali preveč resno.
Želijo biti pripravljeni na najhujše. Pred rusko agresijo je finsko članstvo v Natu podpiralo 20 odstotkov prebivalcev, danes pa kar 60 odstotkov. S svojo invazijo je Rusija pokazala, da se ni nikdar spremenila. Rusi ostajajo Rusi, njihov odnos do drugih držav pa ni nič drugačen. V nekem trenutku se utegnejo pojaviti tudi na Finskem.
Domen Mezeg