fbpx

Ruska agresija povzročila, da se Finska in Švedska odpovedujeta vojaški nevtralnosti

Foto: epa

Finska bo verjetno do konca junija sprejela zgodovinsko odločitev o kandidaturi za članstvo v Natu, temu bi lahko sledila tudi sosednja Švedska. Državi razmišljata o odpovedi vojaški nevtralnosti po invaziji Rusije na Ukrajino. Medtem ko se desnosredinske opozicijske stranke v obeh državah že dolgo želijo pridružiti zavezništvu in njegovemu osrednjemu konceptu medsebojne obrambe, bi bili Socialni demokrati v obeh državah tisti, ki so bili v dvomu.

Ruska invazija v Ukrajini je sprožila vrsto dogodkov in sprememb po celem svetu. Med drugim je vplivala tudi na razmišljanje o varnostnem vprašanju vseh evropskih držav ne glede na njihova dolgoletna stališča v preteklosti. Kot doslej vojaško nevtralni zdaj tudi Finska in Švedska razmišljata in se odločata o vstopu v zavezništvo Nato.

Peter Gustavson, dolgoletni odposlanec Socialnih demokratov v švedski Uppsali, ki zdaj ureja strankarski bilten v Stockholmu, meni, da je invazija v Ukrajini pod vprašaj postavila resno vprašanje varnosti države, zato je razmišljanje o pridružitvi v Nato smiselno. Glede na to, da so Socialni demokrati, tisti, ki so bili v dvomih o pridružitvi, je njihovo mnenje zdaj ključnega pomena, saj je to priložnost za reformo varnostne politike obeh držav.

Podpora parlamentarne večine in javnosti
Švedski socialdemokrati, ki jih vodi premierka Magdalena Andersson, so dejali, da je njihov varnostni pregled več kot le pridružitev zavezništvu 30 držav, in dodali, da se stranka lahko odloči za prijavo tudi brez podpore članov. Ko je ob izbruhu vojne poudarila, da je neuvrščenost “dobro služila interesom Švedske”, je Anderssonova dejala, da je pripravljena razpravljati o politiki v luči agresije Moskve, konec marca pa je dejala, da ne izključuje pridružitve Natu, poroča Guardian. Finska premierka Sanna Marin je napovedala, da bo odločitev v državi sprejeta do konca junija, se pa močno nagibajo k vstopu, saj odločitev podpira velika parlamentarna večina. Nekdanji finski premier Alexander Stubb, ki je že vrsto let zagovornik članstva v Natu, je ob tem dejal, da je v tem trenutku to neizogibno, prav tako pa naj bi Finci razmišljali o svojem odnosu do Rusije. Obe državi sta uradno nevtralni, vendar se je javna podpora članstvu v Natu od ruske invazije na Ukrajino skoraj podvojila, na približno 50 % na Švedskem in 60 % na Finskem, kažejo številne javnomnenjske raziskave, poroča Guardian.

Predsednica finske vlade Sanna Marin, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in predsednica švedske vlade Magdalena Andersson (Foto: Twitter)

Finska ostaja zadržana do konca razprav
Švedska in Finska mejita na Rusijo prek Baltskega morja, medtem ko ima Finska s svojo veliko vzhodno sosedo 1300 kilometrov dolgo kopensko mejo. Kljub pridružitvi Natu ostalih šestih zahodnoevropskih držav z baltsko obalo, se poslanci politične levice v Helsinkih in Stockholmu že dolgo zavzemajo za nevtralnost. Do polemike pa je prišlo ravno zaradi ruskega napada na Ukrajino, ki je sprožila resne razprave, pri čemer je znak resnosti ravno trditev Anderssonove, ki je po poročanju tujih medijev dejala, da je dvestoletna zavrnitev vojaških zavezništev njene države “dobro služila Švedski” in ne, kot je govorila prej, da “dobro služi Švedski”. Na Finskem so Socialni demokrati previdni do javnih izjav in na vprašanja o Natu po poročanju tujih medijev niso želeli odgovoriti, češ, da pogovori potekajo. Analitiki menijo, da bi lahko bila revizija švedske varnostne politike odločilna za obe državi, saj bi glede na njeno geografsko lego med Švedsko in Rusijo lahko Finska sama težko vstopila v Nato. Druga možnost je, če bi se Finska prva odzvala in objavila odločitev za vstop v Nato, bi lahko Švedsko umaknila iz zavezništva. Voditelja obeh držav sta dejala, da bosta delovala v lastnem interesu, a se želita skupaj dogovoriti o poti naprej. Obe državi sta od generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga prejeli javna zagotovila, da bodo njuni vlogi dobrodošli, podporo pa je izrazilo več članic vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Nemčijo, Francijo in Turčijo.

Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je v ponedeljek dejal, da je zavezništvo “orodje, usmerjeno v konfrontacijo” in da njihov morebitni pristop “ne bo prinesel stabilnosti na evropski celini”. Po tem ko sta Finska in Švedska najavili svoj vstop v Nato, ju je Rusija že opozorila na morebitne vojaške in politične posledice. Očitno pa Rusija resno misli, saj proti finski meji že pomika težko vojaško opremo vključno z raketnimi sistemi.

Na družbenem omrežju se je že pojavil posnetek, ki lahko nakazuje resno grožnjo Rusije Finski. V objavljenem posnetku dva ruska raketna sistema obalne obrambe premikata po cesti na ruski strani meje, ki vodi v Helsinke. Šlo naj bi za mobilni obalni obrambni sistem K-300P Bastion-P, zasnovan za uničenje vojaških ladij. Poleg opozorila Peskova, je na “uničenje države” v primeru vstopa v Nato opozoril moskovski poslanec Vladimir Džabarov.

Tanja Brkić