Ne, ne bom izgubljal besed o “mesiji” Robertu Golobu. O njem dovolj pove že dejstvo, da je leta 2000 kot mlad politik LDS rovaril proti Bajukovi vladi in njenemu gospodarskemu ministru Jožetu Zagožnu. Kasneje pa je postal tesen sodelavec ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki so ga prišli “znani Slovenci” na kolenih prosit, naj se angažira v državni politiki.
Očitno se je instantni politik iz energetskega “golobnjaka” veliko naučil od “Zokija“, pri katerem je bil nekaj časa podpredsednik Pozitivne Slovenije, nato pa je prestopil v tabor Alenke Bratušek. No, rekorda Janija Möderndorferja pri prestopih iz stranke v stranko verjetno še dolgo ne bo dosegel, a pri aferah in načinu delovanja gre očitno za še en primerek iz bizantinske pravne šole, kjer je prvo pravilo, da so pravila za to, da se kršijo. A to tistih, ki bi radi tvegali z nečim “svežim” v politiki (pa čeprav gre za postano vodo), očitno ne moti. Tako kot jih ne motijo številni okostnjaki, ki zadnje čase pospešeno padajo iz Golobovih omar.
Seveda pa Golob ni edini ptičji znanec iz političnega podzemlja. Marsikoga je skoraj šokiralo, ko se je pred kratkim kot zastopnica Golobove “svobodnjaške” stranke pojavila Marta Kos, ki je poleti 2020, kmalu po nastopu Janševe vlade, odstopila s položaja slovenske veleposlanice v Švici. Odstopila pa je zaradi izrednega inšpekcijskega nadzora zunanjega ministrstva nad veleposlaništvom. No, takrat je v pogovoru za Dnevnik zatrjevala, da je politika ne zanima več, čeprav je leta 2008 v Dnevniku objavila celostranski oglas, s katerim je sesuvala tedanjo prvo Janševo vlado. Zato smo lahko pričakovali, da se bo Marti zgodil “zarečeni” kruh. Tudi zaradi Golobove hišne televizije Pop TV, kjer ima glavno besedo Martina svakinja Tjaša Slokar Kos, žena glavnega operativca globoke države, nekdanjega kriminalista Draga Kosa. Sedaj je vse v rokah volivcev – ali bodo še naprej nasedali preverjenim kadrom plenilske tranzicijske elite, ki so v času levo tranzicijskih vlad basali davkoplačevalski denar v svoj žep. Ali pa bodo izkazali zaupanje tistim, ki so zadnji dve leti dokazali, da je mogoče delati tudi drugače.
Gašper Blažič