Predsednik vlade Robert Golob je letos poleti predstavil enega svojih prvih velikih ukrepov. Zaradi izrazitega skoka cen nafte na svetovnih tržiščih je napovedal novo regulacijo cen pogonskih goriv, potem ko je potekla regulacija vlade Janeza Janše. Cene so bile seveda pričakovano višje, saj je Golob pred prihodom na oblast napovedoval nov konsenz med ponudniki goriv in potrošniki. Po domače, potrošniki so plačevali premalo, ponudniki pa po njegovem niso zaslužili dovolj. Cene surove nafte so od tedaj strmoglavile za skoraj polovico, visoke cene goriv pa so ostale. V istem času smo v energetiki zaznali izrazit skok plač. Naključje?
Kdorkoli natančno spremlja gibanje cen surove nafte, ve, da so te od poletja zabeležile izrazit padec. Svoj prvi vrhunec so dosegle 8. marca s ceno 123,7 dolarja na sodček surove nafte, nato drugi vrhunec 9. junija, ko se je cena za sodček ustavila pri 121,51 dolarja po sodčku. Od tedaj spremljamo konsistenten padec cen z rahlim dvigom oktobra in sredi novembra, dokler nismo pripotovali do današnje točke, ko se za sodček nafte trguje po ceni 78,74 dolarja.
Padec cen nafte je pripisati predvsem pocenitvi severnomorske in teksaške nafte. Ta se je začela izrazito zniževati že septembra, ko se je napovedovalo, da bo za sode z novembrskim dobavnim rokom treba odšteti “le” še 77,34 dolarja.
Cene na bencinskih črpalkah teh izrazitih nihanj ne odražajo.
Kdor primerja zgornji graf in spodnjo razpredelnico, lahko brez večjih naporov ugotovi, da je cena nafte padla za približno 45 dolarjev (odvisno od dnevnega nihanja, cene se namreč ves čas spreminjajo), torej skoraj za polovico. Po drugi strani so cene pogonskih goriv ostale bolj ali manj iste oziroma so doživele le manjša znižanja. Cena za liter dizla je med 21. 6. in 4. 7., ko so bile cene na svetovnih trgih najvišje, znašala 1,848 evra. Cena za liter 95-oktanskega bencina je znašala 1,755 evra. Danes, potem ko so cene surove nafte padle za skoraj polovico, je cena dizla nižja za nekaj več kot 20 centov. Za liter je namreč treba odšteti 1,623 evra. Cena bencina se je od poletnih mesecev znižala za nekoliko več, skoraj trideset centov.
Kam gredo razlike?
Če se padec cen surove nafte v večji meri ne odraža v končni ceni za potrošnika, potem se mora odražati nekje drugje. Del teh očitno pristane v žepih menedžerjev v energetiki.“Izredna izplačila so povprečno bruto plačo v energetiki septembra glede na isto obdobje lani zvišala za dobro četrtino, na 3.261 evra,” so pred dnevi zapisali v Financah.
Gal Kovač