Jan Škoberne, nekdanji poslanec stranke SD, je na Twitterju opozoril na dejstvo, da bi se ob ravnanju vlade Roberta Goloba že zdavnaj kolesarilo – če bi to seveda bila vlada Janeza Janše. Tako pa ob spreminjanju dacarjev v tajne agente, političnem vmešavanju v policijo in ob polmilijardni dokapitalizaciji, ki gre iz žepov davkoplačevalcev, očitno še naprej plešemo.
“Tajno sledenje brez odredbe sodišča. Razrešitev ministrice, ki je želela preprečiti politične pritiske na policijo. Polmilijardna dokapitalizacija. In šele četrtek je. Če bi se to dogajalo v vladi Janeza Janše, bi v državi zmanjkalo koles … Ni ok. Res ni ok,” je tvitnil nekdanji poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne. Očitno jim je tudi na levi vse bolj jasno, da se v času vlade Roberta Goloba dogaja marsikaj, kar bi v “antijanša” taboru sicer veliko raje pripisali Janezu Janši. Nedvomno pa bi bili v času Janševe vlade že zdavnaj vsi na kolesih – kar pa se trenutno še ne dogaja.
Tudi v Delu danes pišejo, da “kršenje človekovih pravic ni mogoče le pod Janševo vladavino”, na naslovnico dodajajo Goloba. Predvideno je namreč, da bodo dacarji lahko na vozila in blago nameščali sledilne naprave, o čemer bodo odločili sami, brez odredbe sodišča. “V parlament, v katerem se vrstijo izredne seje in sprejemanje zakonov po hitrem postopku, je (Golobova ekipa, op. p.) poslala še predlog novele zakona o finančni upravi Republike Slovenije (Furs). Po njem se bodo fursovci lahko šli tudi nekakšne tajne agente,” so zapisali v Delu.
Tajno sledenje brez odredbe sodišča. Razrešitev ministrice, ki je želela preprečiti politične pritiske na policijo. Pol milijardna dokapitalizacija. In šele četrtek je. Če bi se to dogajalo v vladi Janeza Janše, bi v državi zmanjkalo koles… Ni ok. Res ni ok.
— Jan Škoberne (@Jan_Skoberne) December 8, 2022
V Dnevniku medtem ugotavljajo, kaj vse so v HSE naredili narobe in kdo je za to odgovoren oziroma kako se je HSE znašel na robu prepada. Iz skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) so namreč skupaj s Slovenskim državnim holdingom (SDH) javnosti sporočili, da brez polmilijardne državne dokapitalizacije ne bodo zmogli. Dnevnik navaja razloge za nastalo stanje, češ da so njihove hidroelektrarne proizvedle za tretjino manj elektrike, kot so načrtovali. Tudi izkop lignita v Premogovniku Velenje je zaradi delovnih nesreč drastično nižji od načrtovanega, posledično je proizvodnja v TEŠ za petino nižja od načrtovane. “Manjkajoči del elektrike so morali kupovati na trgu po izjemno visokih cenah. Zato so pridelali 460 milijonov evrov primanjkljaja, česar ni rešila niti deloma ugodna prodaja elektrike na trgu, ki je za 50 milijonov evrov presegla načrte,” so še navedli ter dodali, da je družba kljub 130-milijonski finančni okrepitvi ostala močno zadolžena. Kot že rečeno, je pomemben dejavnik ustavitev TEŠ-a, zaradi nje je odstopil direktor, vlada pa je zagotavljala, da se zaradi začasne ustavitve ne bo nič spremenilo. Kot smo že pisali, vse poti vodijo nazaj k sončnemu kralju Golobu. Vodenje družbe je oktobra prevzel njegov osebni prijatelj in poročna priča – Tomaž Štokelj. Spomnimo, v letu 2020 je skupina HSE v državni in lokalne proračune skozi dajatve prispevala več kot 200 milijonov evrov, prav tako je istega leta uprava v času Janševe vlade povečala plan proizvodnje električne energije za 21 odstotkov. Mimogrede, Finance so tudi razkrile, da bo Štokelj dobil za dobrih 11 odstotkov višjo osnovno plačo od svojega predhodnika.
Poslanci so septembra podprli zakon, ki je predvidel 750 milijonov za nacionalizacije in reševanje slovenskih energetskih družb
“V ponedeljek smo davkoplačevalci brez predhodnih najav pristojnih upravljavcev v kapital največjega slovenskega proizvajalca električne energije Holding slovenske elektrarne vplačali 300 milijonov evrov. V prihodnjem tednu bomo še 200 milijonov evrov, skupaj torej 500 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja,” poročajo Finance, ki izpostavljajo tudi eno izmed težav velenjskega rudnika: politično dogovorjena cena lignita za TEŠ je prenizka, zato tudi ta potrebuje dokapitalizacijo. V HSE so povedali, da bodo Premogovnik Velenje letos dokapitalizirali s 30 milijoni evrov, ceno lignita za TEŠ pa dvignili na 3,80 evra za gigajoul (zdaj je znašala 2,75 evra) – po neuradnih informacijah Financ so ga nameravali dvigniti na 4,8 evra na gigajoul. “Višja cena premoga pa, seveda, pomeni slabše poslovanje TEŠ,” so pojasnili. SDH pričakuje, da bo HSE pol milijarde evrov davkoplačevalskega denarja vrnil v dveh letih – vendar pa je to odvisno predvsem od tega, kako uspešno bo proizvajal in prodajal elektriko.
Ob razkritju tako velike afere, ki sega do samega predsednika @vladaRS, bi v vsaki normalni glavi prišlo do odstopa na najvišji ravni. Veste, o kom govorim. Toda pri nas se to ne bo zgodilo. Nas bo pa zaradi zlorab svobodnjakov še pošteno bolela glava. https://t.co/hqjdcLQFMl
— Dejan Steinbuch (@steinbuch) December 8, 2022
Kolesarji očitno še niso dojeli, da so politične usmeritve tudi na levi politično vmešavanje
O napovedanem odstopu notranje ministrice pa smo te dni že veliko zapisali – lahko zgolj še enkrat omenimo, da je Tatjana Bobnar med drugim razkrila, da je predsednik vlade od v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava zahteval kršenje ustave. Vsebina pisma, ki ga je Bobnarjeva posredovala premierju, razkriva dejstva o političnih pritiskih v Policiji, ki jim je bila priča. V pismu je izpostavila, da ne more opravljati svojega dela, če si ne more ekipe, ki ji zaupa in ki je strokovna, sestaviti sama. “Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava ne slediš, je brez primere v zgodovini policije,” je dejala ter očitala, da se “Golob hoče lotiti depolitizacije Policije tako, da bo politiziral”. Navedbe o političnih pritiskih bo naznanila tudi tožilstvu RS. Čeprav je Golob včeraj zagotovil, da poročilo Lindava ministričinih besed o pritiskih ne potrjuje, pa se je po objavi poročila izkazalo drugače. Lindav je med drugim zapisal, da se okrnjenost neodvisnosti policije in vpliv politike na njeno delo v praksi kaže predvsem pri zahtevah po kadrovanju določenih oseb na položaje, njihovi razrešitvi z določenih položajev in kadrovanju mimo ustaljenih pravil, brez vednosti predstojnika – podal pa je tudi nekaj primerov – Golob bi se očitno rad čim prej znebil direktorja goriške policije Evgena Govekarja, po drugi strani pa bi čim prej na čelo NPU-ja (ali pa celo na mesto generalnega direktorja policije) nastavil Darka Muženiča, proti kateremu sicer poteka preiskava.
Se jim bo na levi končno posvetilo, kaj se jim dogaja pred nosom, ali bodo biciklisti, ki so prekolesarili praktično celotno obdobje vlade Janeza Janše, ob Golobovem žvižganju še naprej plesali?
Sara Kovač