“Ukrepi so bili po vsem svetu praktično enaki. A le v Sloveniji smo oprostili razgrajačem, ki so zavestno kršili in s tem podaljševali zdravstveno katastrofo. V posmeh vsem medicinskim sestram in zdravnikom v triažah, ki so delali tudi po 20 ur dnevno“, je dejal politični analitik Mitja Iršič, ki meni, da je odločitev pravosodne ministrice ukrep, ki bi v prihodnji krizi lahko pripeljal do tega, da nihče ne bo več sledil pravilom.
Globalno širjenje novega koronavirusa je spodbudilo vlade k uvedbi strogih omejitev za svoje državljane v upanju, da bi zaustavitev – ali vsaj upočasnitev – širjenja pandemije lahko rešila nacionalne zdravstvene sisteme pred zlomom. Vse vlade po svetu so uvedle stroge kazni za tiste, ki so kršili uvedeno izolacijo ali druga pravila, zaradi katerih bi bili lahko potencialno ogroženi ranljivejši, sploh starejši ali tisti z že obstoječimi zdravstvenimi težavami. Dejstvo je, da so se enakih ukrepov posluževale številne svetovne vlade, kršitelji so bili kaznovani, policisti pa pohvaljeni za opravljanje svojega dela – le pri nas smo priča nasprotnemu – policijo se demonizira, delikvente pa nagrajuje.
Kitajska je bila prva država, ki je uvedla agresivne ukrepe za nadzor širjenja covida-19, zapiranje mest in karanteno več deset milijonov ljudi. Peking je uporabil svoje sisteme množičnega nadzora za spremljanje gibanja ljudi in spremljanje poteka virusa. Tiste, ki so kršili pravila in ogrožali druge, so odpeljali v karanteno. Kitajska v marsičem ni zgled, vendar so veljala stroga pravila tudi v drugih državah Evrope. Italija je imela največ smrti v začetku pandemije, strogi ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni in s tem smrti so bili več kot nujni. Kršitelje je kaznovala z globo ali celo zaporno kaznijo. Enako velja za Španijo, ki so ljudi oglobili z visokimi zneski, pa tudi z zaporom tiste, ki so kršili zakone o zadrževanju v okviru izrednih razmer. Nič drugače ni bilo v Franciji, kjer je poleg navedenih ukrepov vlada na ulice poslala približno 100.000 dodatnih policistov, da bi ljudje upoštevali pravila in skušali upočasniti širjenje koronavirusa.
Nagrajeni za zavržna dejanja
Globalno je bila situacija med pandemijo povsod enako grozljiva, virus pa enako nevaren in vse vlade so se v tistem času poslužile vseh sredstev, potrebnih za učinkovito ukrepanje, vključno s Slovenijo, ki jo je takrat vodila Janševa vlada. Ravnala je tako kot druge države po svetu in delala v dobro ljudi z orodji, ki jih ima. Seveda se je poslužila policije, saj je varovanje ljudi in kaznovanje delikventov njena osnovna naloga. Ravno zato se zdi za lase privlečeno to zgražanje Golobove vlade nad njenim delom v času korona virusa, ko pa je ta zgolj opravljala svoje delo. In namesto da bi bili za opravljanje dela v tistem kriznem obdobju policiji hvaležni, se je aktualna pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan odločila, da se bo iz njih raje norčevala. Kako naj si sicer drugače razlagamo demoniziranje takratne policije in amnestijo nad tistimi, ki so med protesti terorizirali druge. Spomnimo, da so nekateri vidni posamezniki ne le verbalno pozivali k smrti Janeza Janše in ministrov, ampak so tudi fizično obračunavali z nekaterimi novinarji.
To je mogoče samo pri nas in samo pod aktualno vlado, saj česa takega ni zaslediti v nobeni drugi evropski državi, kar je komentiral tudi politični analitik Mitja Iršič, ki je na Twitterju zapisal: “Je še kje v EU ali celo svetu kak primer, ko so namerni kršitelji koronskih ukrepov, ki so povzročili smrt marsikaterega starejšega, prejeli globalno amnestijo svojih psihopatskih obnašanj?” Iršič je dodal, da so bili “ukrepi po vsem svetu praktično enaki. A le v Sloveniji smo oprostili razgrajačem, ki so jih zavestno kršili in s tem podaljševali zdravstveno katastrofo. V posmeh vsem medicinskim sestram in zdravnikom v triažah, ki so delali tudi po 20 ur na dan. S tem smo jasno pokazali, da smo dežela brezvladja, kjer zmagujejo politični interesi nad pravom in tudi zdravim razumom. Le upamo lahko, da ne bo še kakšne pandemije, ker ukrepom ne bo sledil nihče več”.
Prihodnje epidemije bodo zaradi potez ministrice še bolj katastrofalne
Kar je pri vsem skupaj najbolj ironično, je to, da je ministrica Dominika Švarc Pipan dejala, da je “prepričana, da je gre za enega pomembnih korakov do povrnitve zaupanja v pravno državo, kar je eno temeljnih ustavnih načel“. Kakor ima Golobova vlada navado, je verjetno tudi tukaj našla način, kako izpolniti svoje cilje pod krinko, da dela v dobro ljudi in človekovih pravic. Pa vendar ob tem opozorimo na besede poročevalke Združenih narodov, ki je v preteklosti dejala, da je pravica do protesta res pravica posameznika, vendar nasilja med protesti ne varuje niti mednarodna zaščita človekovih pravic. Posebna poročevalka Združenih narodov o pravicah do svobode mirnega zbiranja in združevanja Maina Kiai je dejala: “Pravica do mirnega zbiranja ne sme služiti kot izgovor za nasilje. Izražanje mnenj ali nezadovoljstva je nujno, pri čemer je treba zagotoviti polno spoštovanje pravice do mirnega zbiranja. V tem kontekstu sta ubijanja nedolžnih ljudi in nasilno uničevanje lastnine popolnoma nesprejemljiva.”
To pomeni, da se nasilneže in izgrednike primerno kaznuje, kar je tudi bistvo kazni – da se ne ponovi. In točno tukaj tudi tiči nevarnost odločitve pravosodne ministrice, ki je še nedavno napovedala odpustke za prekrške, storjene v času poostrenih epidemioloških razmer, in da je predvidena povrnitev že plačanih/izterjanih glob. Pravosodna ministrica Švarc Pipanova in Golobova vlada sta namreč prepričani, da ni bilo ustrezne pravne podlage za denarne kazni. Vlada bo tako oprostila tiste, ki so z neodgovornim, lahkomiselnim ravnanjem ogrožali zdravje in življenja vseh državljanov. To je po njenem mnenju zaradi uporabe “pretirane in neustavne represije prek prekrškovnega prava v času epidemije covid-19 znatno načeto.”
Tanja Brkić