Ob vseh podražitvah, krizi na vseh področjih in višjih davkih je tokrat vlada našla še en način, kako vzeti od svoji državljanov in državljank, medtem ko finance nevladnikov ostajajo “nedotakljive”. Namesto iz njihove polne vreče bo vlada vzela iz vašega žepa, tokrat pod nazivom “solidarnostni prispevek”, ki bo v povprečju znašal 68 evrov na zaposlenega.
Solidarnostni prispevek, ki ga kot enega od virov sredstev za pomoč po poplavah uvaja v soboto uveljavljeni interventni zakon Golobove vlade, bi po izračunih finančnega ministrstva znašal okoli 68 evrov na zaposlenega. Na ministrstvu sicer pričakujejo, da se bo večina zavezancev odločila v sklad za obnovo prispevati z delom na soboto, poroča STA.
Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki ga je DZ sprejel minuli četrtek kot enega od virov za financiranje nastale škode, uvaja obvezni solidarnostni prispevek za fizične in pravne osebe. Zaposleni ga bodo plačali v višini 0,3 odstotka od svoje obračunane dohodnine ter še nekaterih drugih prihodkov, podjetja pa bodo prispevala 0,8 odstotka od osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Omenjeni prispevek bo veljal kar dve leti, in sicer se bo v skladu z zakonom prvič odmeril leta 2024, drugič pa leta 2025. Osebe z najnižjimi prihodki so plačila solidarnostnega prispevka oproščene, meja za obračun pa je določena pri 35 odstotkov povprečne plače v Sloveniji.
“Prostovoljna” solidarnostna sobota je pravzaprav “obvezna”
Od preostalih fizičnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in so del letne odmere dohodnine, naj bi zbrali okoli 81 milijonov evrov solidarnostnega prispevka na leto, so izračunali na finančnem ministrstvu. Izračun velja ob predpostavki, da se nihče od zavezancev ne bi odločil za solidarnostno soboto. Ta številka je nekaj višja kot ob vložitvi predloga zakona v postopek v DZ, saj se je tekom obravnave osnova za plačilo obveznega solidarnostnega prispevka nekoliko razširila. Poslanci so namreč v davčno osnovo vključili tudi dohodke, ki niso del letne odmere dohodnine, npr. kapitalske dohodke in dohodke iz oddajanja premoženja v najem.
Finančni minister Klemen Boštjančič je po poročanju STA razširitev ob robu četrtkove seje DZ pojasnil z besedami, naj tisti, ki imajo več, tudi plačajo več, pri tem je mislil na del prebivalstva z visokim dohodki, ki denar dejansko zaslužijo ali pa so ga zaslužili, za razliko od nevladnih organizacij. Te je namreč minister izpustil, čeprav je dejstvo, da se je prav k njim steklo na milijone evrov.
Spomnimo, da je iniciativa “Glas ljudstva”, ki jo trenutno sestavlja 109 različnih organizacij, doslej prejela približno 140 milijonov evrov. Samo v času, odkar je nastopila vlada Roberta Goloba, se je na njihove transakcijske račune steklo okrog 40 milijonov evrov. Nato so bili objavljeni še trije razpisi v skupni vrednosti slabih 11 milijonov. K temu se seveda prišteva še dodatnih 6,25 milijona evra, o katerih smo pisali tukaj. Je ob tem sploh potrebno še kaj dodati?
T.B.