Se bo popoplavna obnova sprevrgla v farso?

Datum:

Nekaj tednov po tem, ko so žarometi televizijskih kamer ugasnili, se na poplavljenih območjih srečujejo z realnostjo. Močno jim primanjkuje težke mehanizacije, ni pravih navodil s strani vlade, opozarjajo.

Štirje župani z območij, ki so bila v avgustovskih katastrofalnih poplavah najbolj prizadeta, so si bili v oddaji N1 studio enotni, da pomoč ni tista, ki so jo pričakovali. O pomoči, ki so jo te dni začeli prejemati najbolj prizadeti, je županja Črne na Koroškem Romana Lesjak povedala, da je “daleč od tega, kar ljudje potrebujejo”. “Nekaterim je odneslo vse, kar so si celo življenje ustvarjali,” je opozorila.

Tudi župan Komende Jurij Kern se je strinjal, da bodo potrebovali še veliko pomoči: “Živijo v vlažnih stanovanjih in hišah, potrebna je celovita obnova cele hiše, to pomeni od estrihov do fasade, vsa notranja oprema …” Opozarja, da na občini ljudem v zvezi s tem ne morejo dati nobenih ustreznih informacij.

Ker vodotoki še vedno niso očiščeni, zlasti struge hudournikov, narašča tudi skrb prebivalcev. Kot je povedal župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik, imajo “preko 50 kosov mehanizacije, potrebovali bi jih pa 200, da bi šli bolj mirno v jesen, zimo”. “Za vse vodotoke enostavno nimamo dovolj mehanizacije, nekateri ostajajo popolnoma nedotaknjeni, imamo pa ogromno hudournikov, tako da bi vam rad pokazal to psihozo, to psihološko stanje naših občanov ob vsaki napovedi padavin,” je opozoril.

V Komendi medtem največ razprav poteka o suhem zadrževalniku na potoku Tunjščica, kjer se po besedah župana že pet let – odkar je projekt prevzela država – nič ne premakne.

Moja Dolenjska

Sorodno

Zadnji prispevki

Franc Jager je slovenski podjetnik leta

Na 9. kongresu podjetništva so v petek v Portorožu...

Levičarski skrajneži zasedli münchensko letališče

Člani nemške skupine podnebnih aktivistov Last Generation so davi...

Počastitev spomina na prve žrtve agresije JLA 1991

Občinski odbor VSO Maribor vabi članice in člane na...