[Video] Grims prepričan, da levica spreminja ustavo s perfidnimi nameni

Datum:

Vlada Roberta Goloba v sodelovanju s Krščanskimi demokrati pripravlja poseg v ustavo. Državni zbor naj namreč ne bi več imenoval sodnikov, ampak bi to prevzel predsednik države. Kot je pojasnila predstavnica predlagatelja iz vrst svobodnjakov Lucija Tacer, spremembe uvajajo zato, ker se državni zbor v preteklosti ni zgolj samoomejil na formalni pregled postopka. Prav o tej temi je v Temi dneva spregovoril poslanec SDS Branko Grims. 

“V razpravi v državnem zboru se je zelo jasno razčistilo, kaj je cilj te spremembe. To, da se še naprej predlaga tiste, ki so že zlorabili svojo funkcijo in so očitno kršili človekove pravice,  in ker je to neprijetno početi pred očmi javnosti, želijo to čim bolj skriti,” je povedal poslanec.

Komentiral je tudi nezaupanje v sodnike. Voditeljica oddaje je spomnila, da se je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v parlamentu pritoževala, da sodniki v javnosti ne uživajo dovolj zaupanja. “No, enkrat sem bil zraven, ko je rekla, da je treba iti pred sodniki na kolena. Morda je to bil način njene kariere, a tak odnos vsekakor ni dober. Zmeraj moraš imeti kritično distanco, moraš imeti nek realen odnos do človeka. Seveda vsakdo, ki je v kateri koli funkciji, mora biti izpostavljen nadzoru. Ne glede na to, da so to različne veje oblasti, je temeljni princip oblasti “checks and balences”, torej medsebojni nadzor in medsebojno ravnovesje različnih vej oblasti. V danem primeru zakonodajne in pravosodne. Tudi imenovanje sodnikov je moč razumeti v okviru “checks and balances,” je povedal Grims

Grims je spomnil, da je v državnem zboru vsaj trikrat prišlo do razprave ob imenovanju sodnikov. Eden od teh primerov je primer nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše. “Vemo, da je pravno pokril umore, ki so se dogajali na jugoslovanski meji, vemo, da so tik pred osamosvojitvijo družino, ki je zatavala prek reke, ustrelili s streli v hrbet, on pa je kasneje razglašal, da je bilo vse v redu. Takšni ljudje ne bi smeli v demokratičnem sistemu delovati v pravosodju,” je spomnil poslanec.

Tudi sicer je lahko slovenska javnost od osamosvojitve naprej spremljala način delovanja spolitiziranega sodstva, ki je v preteklosti javno napovedovalo sodne postopke, jih nato obudilo pred vsakimi volitvami, na neki točki celo zaprlo vodjo opozicije, nato pa je pustilo, da so primeri zastarali ali pa so jih razveljavile višje sodne instance.

“Že sedanji pravni sistem ni v redu, kar pa predlagajo sedaj, bo ta sistem zabetoniralo, ga utrdilo in umaknilo stran od oči javnosti in ga praktično naredilo večnega,” je opozoril Grims.

Na vprašanje voditeljice, kaj bi bilo treba storiti, je Grims odgovoril, da je situacija podobna kot pri ilegalnih migracijah. “Če bi se dosledno spoštovalo vse, kar je v pravu, kar je v pravnem redu, potem teh problemov sploh ne bi bilo. Nekoč je bil na predlog dr. Jožeta Pučnika sprejet posebni člen, ki je določal, da ljudje, ki so dokazano kršili človekove pravice, ne morejo biti več sodniki.”

Grims je prepričan, da veliko problemov slovenskega pravosodja izhaja iz nikoli izvedene lustracije.

Vabljeni k ogledu oddaje.

Ž. K.

Sorodno

Zadnji prispevki

Primc: To so stranke smrti, zastrupitev, laži in uničevanja življenj

V prvi polovici marca je koalicija z Gibanjem Svoboda...

Atentat na premierja bi se lahko zgodil tudi v Sloveniji

To, kar se je zgodilo na Slovaškem, je stopnička...

V Peruju bodo trans identitete obravnavane kot duševne motnje

Perujska oblast je 10. maja objavila predsedniški odlok, ki...